UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
EVA PLEŠKO
GIBALNO-PLESNE ZGODBE V POVEZAVI Z NARAVO IN DRUŽBO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA
EVA PLEŠKO
Mentorica: doc. dr. VESNA GERŠAK Somentorica: doc. dr. DARIJA SKUBIC
GIBALNO-PLESNE ZGODBE V POVEZAVI Z NARAVO IN DRUŽBO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
ZAHVALA
Hvala Vam, doc. dr. Vesna Geršak, za vso predano strokovno pomoč, usmerjanje, podporo, potrpežljivost in spodbudne besede med pisanjem diplomskega dela.
Hvala Vam, doc. dr. Darija Skubic, za vso predano strokovno pomoč, usmerjanje ter vse spodbudne besede med pisanjem diplomskega dela.
Zahvalila bi se svoji družini, mami Andreji in očetu Janezu, bratu Gašperju z družino in fantu Ambrožu, da so mi med študijem stali ob strani, me podpirali, spodbujali in kar je
najpomembnejše, verjeli vame.
Hvala Vrtcem Brezovica, da so mi omogočili izvajanje projekta za diplomsko delo.
Hvala vsem sodelavkam za spodbude. Predvsem hvala Tebi, draga sodelavka Savi, za vse predane izkušnje, nasvete, pomoč in spodbudne besede med pisanjem diplomskega dela.
Eva Pleško
POVZETEK
Diplomsko delo Gibalno-plesne zgodbe v povezavi z naravo in družbo je razdeljeno na dva dela: teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu sem opredelila ples oz. ustvarjalni gib. Pojasnila sem, kaj pomeni utelešena kognicija in kaj so o tej temi že ugotovili drugi znanstveniki oziroma pedagogi. Ker še ni veliko raziskav o pričujoči temi, sem se odločila, da raziščem, kako lahko gibalno-plesne zgodbe povežem s področjem narave in družbe v vrtcu.
V empiričnem delu je predstavljenih šest gibalno-plesnih dejavnosti, ki se povezujejo z različnimi temami pri naravi in družbi.
Bistvo diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali bodo otroci ob gibalno-plesnem izražanju uporabljali različne plesne elemente in ali jim bom lahko na takšen način približala vzgojni cilj s področja narave in družbe. Na koncu dejavnosti sem preverjala pridobljeno znanje, tako da so otroci narisali pojem s področja narave ali družbe, ki so ga prej uprizorili z ustvarjalnim gibom.
Ob tem sem izvedla kratek pogovor, v katerem je otrok pripovedoval o svojem razumevanju zgodbe in tudi o svojem počutju. Ker imamo v naši skupini tudi štiri tujejezične otroke, me je zanimalo, kako se bodo vključili v gibalno-plesne dejavnosti, kako bo napredoval njihov govor in ali se bodo lažje izražali z gibom, risbo ali s pripovedovanjem.
V gibalno-plesnih dejavnostih so otroci neizmerno uživali, izvajali sproščene in spontane gibe, in si izmišljali nove plesne elemente. Ob poslušanju gibalno-plesnih zgodb so včasih uporabljali zunanje spodbude, ki so popestrile njihovo ustvarjalno gibanje. Otroci so usvojili naravoslovne in družboslovne pojme z gibalno-plesnimi zgodbami, saj so jih s svojim telesom uprizorili oziroma utelesili. Pojme so tudi narisali in iz njihovih risb je bilo razvidno, da so pojme razumeli; s tem je bil zastavljen cilj diplomskega dela dosežen. Tujejezični otroci niso bili prisotni v vseh gibalno-plesnih dejavnostih, ko pa so bili, so opazovali in posnemali sovrstnike.
Veliko lažje se jim je bilo izražati z risbo kot s pogovorom ali z gibom, saj včasih niso vsega razumeli. Pri sodelovanju v gibalno-plesnih dejavnostih so izražali dobro počutje, saj so se počutili v skupini sprejete in so imeli možnost skupinskega sodelovanja.
Ključne besede: družba, gibalno-plesne zgodbe, narava, tujejezični otroci, ustvarjalni gib, utelešena kognicija
ABSTRACT
This bachelor's degree thesis with a title “Movement and Dance Stories in the Curriculum of Natural and Social Sciences” is separated into two parts, theoretical part and empirical part.
Theoretical part consists of the dance theory or creative movement. I have explained what exactly embodied cognition is and what have other pedagogues and scientists written about it.
Because one cannot find a big plethora of professional literature on this topic, I have decided to explore how to connect dance and movement stories with natural and social science in the kindergarten.
Empirical part consists of six dance and movement activities which are connected to the different topics within the natural or social science.
The main point behind my thesis was to find out whether children are capable of using different dancing elements when expressing themselves through dance and movement and if I would have been able to meet the educational goal within the curriculum of natural or social science.
At the end of the activity, I checked the level of acquired knowledge from the area of natural or social science through a drawing about a certain topic that was previously re-enacted through their body movement. Every child was able to communicate their understanding of the story and their feelings regarding the story with me. Since I have four foreign language children in my kindergarten group, I was intrigued by how will they connect with the dance and movement stories, how will their knowledge of the language progress and which will be easier for them to express with, movement, drawing or storytelling.
The children really enjoyed the dance and movement stories; they were relaxed and spontaneous as were their movements and whilst all this was happening, they were coming up with new and new dance elements. From time to time whilst they were listening to the stories, they used the outside encouragement which elevated their creative movement. Children have assimilated the knowledge about the natural and social science concepts with the help of the dance and movement stories since they used their bodies to re-enact them. All of the concepts were later drawn by them and trough their drawings, one could realise that they understood the point which proves the main goal of the thesis. Foreign language children were not always present when we were doing the dance and movement stories, but when they were, they watched and imitated the other children. It was much easier for them to express themselves through drawings than through speaking or through movement, since the understanding was not sufficient. With the participation in the dance and movement stories they showed their
well-being and content since they had a chance to be a part of a group activity which made them feel that they are a part of their kindergarten group.
Key words: social science, dance and movement stories, natural science, foreign language children, creative movement, embodied cognition.
KAZALO
UVOD ... 1
TEORETIČNI DEL ... 2
1 PLES IN USTVARJALNI GIB... 2
1.1 ELEMENTI PLESA ... 4
1.2 PLESNE SPODBUDE ... 6
2 UTELEŠENA KOGNICIJA ... 7
3 POVEZOVANJE PLESA Z NARAVO IN DRUŽBO ... 7
4 GIBALNO-PLESNE ZGODBE ... 9
4.1 OPREDELITEV GIBALNIH ZGODB ... 9
4.2 IZBIRA GIBALNO-PLESNIH ZGODB GLEDE NA STAROST IN SPOSOBNOSTI OTROK ... 10
4.3 VLOGA VZGOJITELJA PRI NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU GIBALNO-PLESNIH ZGODB ... 11
5 UČENJE TUJEGA JEZIKA – UČENJE SLOVENSKEGA JEZIKA TUJEJEZIČNIH OTROK 11 5.1 USVAJANJE DRUGEGA JEZIKA ... 11
5.2 VPLIV GIBANJA NA USVAJANJE TUJIH BESED ... 13
EMPIRIČNI DEL... 14
6 OPREDELITEV PROBLEMA ... 14
7 CILJI ... 15
8 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 16
9 METODA ... 16
9.1 VZOREC ... 17
9.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS POSTOPKA OBDELAVE PODATKOV ... 17
10 DEJAVNOST: VULKAN ... 17
11 DEJAVNOST: POPLAVE ... 25
12 DEJAVNOST: ŠTIRJE LETNI ČASI ... 33
13 DEJAVNOST: ŽIVLJENJE DREVES ... 42
14 DEJAVNOST: PRIJATELJSTVO ... 50
15 DEJAVNOST: IGRE NEKOČ ... 58
16 POLSTRUKTURIRANI INTERVJU Z VZGOJITELJICO ... 66
17 INTERPRETACIJA REZULTATOV ... 67
18 SKLEP ... 70
19 VIRI IN LITERATURA ... 72
KAZALO TABEL
Tabela 1: Elementi plesa (Geršak, 2015, str. 40)... 4
Tabela 2: Elementi plesa (Geršak, 2015, str. 40)... 5
Tabela 3: Gibalno-plesna zgodba vulkan ... 19
Tabela 4: Vulkan – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom ... 23
Tabela 5: Otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom ... 23
Tabela 6: Vulkan – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz. pripovedovanju .... 24
Tabela 7: Vulkan – zapomnitev zgodbe z uprizoritvijo z gibom ... 24
Tabela 8: Vulkan – zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem ... 25
Tabela 9: Gibalno-plesna zgodba poplave ... 27
Tabela 10: Poplave – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom ... 31
Tabela 11: Poplave – otrokovo razumevanje zgodbe o vzgojiteljičini demonstraciji z gibom ... 32
Tabela 12: Poplave – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz. pripovedovanju . 32 Tabela 13: Poplave – otrokova zapomnitev zgodbe ob njeni uprizoritvi z gibom ... 32
Tabela 14: Poplave – otrokova zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem ... 33
Tabela 15: Gibalno-plesna zgodba štirje letni časi ... 35
Tabela 16: Štirje letni časi – otrokovo počutje ob uprizoritvi zgodbe z gibom ... 40
Tabela 17: Štirje letni časi – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom 40 Tabela 18: Štirje letni časi – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz. pripovedovanju ... 41
Tabela 19: Štirje letni časi – otrokova zapomnitev zgodbe ob uprizoritvi z gibom ... 41
Tabela 20: Štirje letni časi – otrokova zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem ... 41
Tabela 21: Gibalno-plesna zgodba življenje dreves ... 43
Tabela 22: Življenje dreves – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom ... 48
Tabela 23: Življenje dreves – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom ... 49
Tabela 24: Življenje dreves – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz. pripovedovanju. ... 49
Tabela 25: Življenje dreves – otrokova zapomnitev zgodbe ob uprizoritvi z gibom ... 49
Tabela 26: Življenje dreves – otrokova zapomnitev s pripovedovanjem ... 50
Tabela 27: Gibalno-plesna zgodba prijateljstvo ... 52
Tabela 28: Prijateljstvo – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom ... 56
Tabela 29: Prijateljstvo – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom ... 56
Tabela 30: Prijateljstvo – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branja oz. pripovedovanju ... 57
Tabela 31: Prijateljstvo – otrokova zapomnitev zgodbe ob uprizoritvi z gibom ... 57
Tabela 32: Prijateljstvo – otrokova zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem ... 58
Tabela 33: Gibalno-plesna zgodba igre nekoč ... 59
Tabela 34: Nekoč – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom ... 64
Tabela 35: Nekoč – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom... 64
Tabela 36: Nekoč – razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz. pripovedovanju ... 64
Tabela 37: Nekoč – otrokova zapomnitev zgodbe z gibom ... 65
Tabela 38: Nekoč – otrokova zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem ... 65
KAZALO SLIK
Slika 1: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. ... 22
Slika 2: Otroci uprizarjajo bruhanje lave ... 22
Slika 3: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. ... 22
Slika 4: Otroci uprizarjajo, kako magma išče poti za izbruh vulkana. ... 22
Slika 5: Otroci uprizarjajo izbruh vulkana. ... 22
Slika 6: Otroci uprizarjajo kaplje dežja. ... 30
Slika 7: Otroci s kosi blaga uprizarjajo poplavo... 30
Slika 8: Otroci uprizarjajo posledice poplave na naravo. ... 30
Slika 9: Otroci uprizarjajo majhne luže. ... 30
Slika 10: Otroci uprizarjajo poplavo. ... 30
Slika 11: Otroci uprizarjajo posledice poplave. ... 30
Slika 12: Otroci uprizarjajo prebujanje pomladi. ... 39
Slika 13: Otroci uprizarjajo odpadanje jesenskih listkov. ... 39
Slika 14: Otroci uprizarjajo sončenje na plaži. ... 39
Slika 15: Otroci uprizarjajo zimsko sankanje. ... 39
Slika 16: Otroci uprizarjajo kaljenje dreves. ... 47
Slika 17: Otroci uprizarjajo mogočna drevesa. ... 47
Slika 18: Otroci uprizarjajo gibanje živali in drevesa. ... 47
Slika 19: Otroci uprizarjajo gibanje živali in drevesa. ... 47
Slika 20: Otroci uprizarjajo varno zavetje med drevesi. ... 47
Slika 21: Otroci uprizarjajo življenje v puščavi. ... 54
Slika 22: Otroci uprizarjajo srečanje prijateljev. ... 54
Slika 23: Otroci uprizarjajo igro v igralnici. ... 55
Slika 24: Otroci uprizarjajo igro v igralnici. ... 55
Slika 25: Otroci razvijajo igro v igralnici. ... 55
Slika 26: Otroci razvijajo igro v igralnici. ... 55
Slika 27: Otroci razvijajo igro v igralnici. ... 55
Slika 28: Tujejezična deklica uprizarja igro v igralnici. ... 55
Slika 29: Otroci so si oblekli oblačila in sezuli copate, kot nekoč. ... 62
Slika 30: Otroci uprizarjajo igro petelinji boj. ... 62
Slika 31: Otroci uprizarjajo igro z elastiko. ... 62
Slika 32: Otroci uprizarjajo igro kozo zbijat. ... 62
Slika 33: Otroci uprizarjajo igro z elastiko in petelinji boj. ... 63
Slika 34: Otroci uprizarjajo igro kozo zbijat. ... 63
1
UVOD
Gibanje je otrokova primarna potreba. Hkrati je lahko način izražanja z ustvarjalnim gibom, ko otrok izvaja naravne oblike gibanja, ob tem pa razvija različne plesne elemente. V vrtcih premalokrat uporabimo gibanje kot učinkovito metodo učenja za spoznavanje novih ali že poznanih tem. Da bi se otrokom približali na najbolj spontan način, jih k sodelovanju lahko povabimo z gibalno-plesnimi zgodbami, basnimi, rajalnimi igrami.
Zaposlena sem v vrtcu in delam v skupini, kjer so otroci stari od 3 do 6 let. Z otroki se zelo veliko gibamo, v telovadnici, gozdu ali na Barju. Glede na izkušnje vem, koliko otrokom pomenijo svoboda, gibanje in ustvarjalnost. V diplomskem delu sem želela raziskati, kako z otroki spoznavati, raziskovati nove ali že poznane teme, ob tem pa združiti tiste tri dejavnike, ki otrokom največ pomenijo.
V diplomskem delu sem predstavila raznolikost dejavnosti, ki zajemajo različna kurikularna področja. Vsaka dejavnost zajema košček s področja gibanja, umetnosti, narave in družbe.
Zadnje čase se v vrtcih velikokrat srečujemo s tujejezičnimi otroki. Ker so tudi v skupini, v kateri sem izvajala raziskovalno nalogo, sem jih vključila v proces raziskave. Pomembno je, da otrokom ponudimo enake možnosti za usvajanje novih znanj. Čeprav lahko opazimo razlike med enojezičnimi in tujejezičnimi otroki, lahko vsak posameznik v načrtovanih dejavnostih pridobi tisto, kar najbolj potrebuje. Enojezični otroci bodo usvajali nove teme, tujejezični otroci pa bodo začutili pripadnost skupini, hkrati pa se bodo na sproščen in zabaven način naučili tujega jezika.
2
TEORETIČNI DEL
1 PLES IN USTVARJALNI GIB
Gibanje lahko opredelimo kot svobodno simbolično obliko, umetniški element ali plesno kretnjo. Plesalec z ustvarjalnim gibom sporoča ideje emocij, značilnosti vedenja, izraža fizične in mentalne napetosti, ki jih kaže z navideznimi gibi in igranimi kretnjami. Z ustvarjanjem gibalne oblike in dinamično podobo v času in prostoru pa izraža čustvovanja, občutenja in odnose (Kroflič, 1992).
Ustvarjalni gib ali ples je metoda poučevanja in učenja, s katero otroci izražajo, oblikujejo in ustvarjajo učno-vzgojne vsebine in ga lahko uporabimo na vseh področjih že v zgodnjem otroštvu (Geršak, 2006).
Otrok se s plesom izraža, izumlja in ustvarja. S plesnimi dejavnostmi si otrok izmišlja gibe, gibalna zaporedja in različne položaje telesa. Medtem ko se giblje in pleše, preizkuša gibljivost posameznih delov telesa. Otrok lahko razlikuje hitra in počasna gibanja, primerja med veznimi, odsekanimi, napetimi in sproščenimi gibi. S plesnimi dejavnostmi lahko otrok prepozna gibanje in mirovanje ter razlikuje gibanje na mestu ali gibanje po prostoru. Otrok lahko ples doživlja tudi z opazovanjem in posnemanjem gibov (Kurikulum za vrtce, 2012).
V Kurikulumu za vrtce (2012, str. 38) je ples opredeljen v področju umetnosti, katerega globalni cilji so:
– doživljanje, spoznavanje in uživanje v (plesni) umetnosti, – razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti, – spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti,
– razvijanje izražanja in komuniciranja z (plesno) umetnostjo, – razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetnostnih sposobnosti.
V. Geršak (2006, str. 75) ugotavlja, da se ples v Kurikulumu za vrtce povezuje tudi s cilji področja gibanja, ki so naslednji:
– omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok, – zavedanje lastnega telesa in doživljanja ugodja v gibanju, – omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,
3 – razvijanje gibalnih sposobnosti,
– pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti, – usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
– postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti, – spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti.
Kadar uporabljamo ustvarjalni gib ali ples kot učni pristop, povezujemo različna kurikularna področja. Ustvarjalni gib je pristop k učenju, s katerim se učnih vsebin naučimo s telesom. Gib uporabljamo kot sredstvo za motiviranje, razlago in udejanjenje novih vsebin. Ustvarjalno učenje pomeni, da z gibom uprizarjamo nove vsebine. Da bi bilo otrokom učenje novih vsebin zanimivejše, uporabimo gibalne didaktične igre, gibalne ritmične igre, gibalno dramatizacijo, gibalno-plesno izražanje, gibalno-rajalne igre in sprostitvene dejavnosti (Geršak, 2015).
S plesom otroci vzpostavijo prvi stik s svetom, zato jim ponudimo možnost gibanja in izražanja z gibom že v najzgodnejših letih. Če otroke pravilno vodimo in jih na kakovosten način učimo gibalnih elementov, bodo ples razumeli kot umetniški izraz, ki nosi sporočilno vrednost (Kovač Valdes, 2011). S. R. Ririe in J. Woodbury (1996, v Zagorc, 2006) ples opisujeta kot izrazno gibanje, proces učenja, izkušnjo, s katero zaznavamo sebe, svoje hrepenenje, svoje sposobnosti.
Ples pomaga otrokom pridobivati motorične spretnosti (Kovač Valdes, 2011). Odpira nam obzorja zavedanja bistva in nam nudi možnost neverbalnega komuniciranja. Ko si izmišljamo nove gibalne vzorce, postajamo ustvarjalnejši (Zagorc, 2006).
Otrok z ustvarjalnim gibom doživlja sodelovanje, ustvarjanje in netekmovalnost. Poleg tega gibanje pozitivno vpliva na otrokov razvoj: na čustveno-socialno, kognitivno in psihomotorično (Geršak, 2011). B. Kroflič (1999) je v raziskovanju učinkov ustvarjalnega giba ugotovila, da ustvarjalni gib kot celostna metoda poučevanja in učenja pozitivno vpliva na otrokovo ustvarjalno mišljenje, prav tako tudi na intelektualni, emocionalni in socialni razvoj (Kroflič, 1999). Ko otroci z gibalno-plesnimi dejavnostmi krepijo zavest o lastnem telesu in okolju okrog njega, lažje razumejo svet okoli sebe (Geršak, 2011).
4 1.1 ELEMENTI PLESA
Človekovo gibanje in ustvarjalni gib lahko predstavimo z Labanovo teorijo (Kroflič, 1992).
Laban (2002, v Geršak, 2015) meni, da se vsako človekovo telo giblje v prostoru, času, z močjo in tokom.
»Po Labanovi analizi človekovega gibanja in ustvarjanja z gibanjem velja: MOJE TELO (deli, strani, oblike, manipuliranje) SE GIBLJE (s prenosom teže, z vzdrževanjem ravnovesja) V PROSTORU (osebnem, splošnem, dimenzijah, smereh, ravneh, velikostih, vzorcih), V ČASU (tempo, ritem), Z MOČJO (stopnja moči, kvaliteta moči, ustvarjanje moči, absorbiranje moči) IN S TOKOM (svobodnim, vezanim, v gibalnih sekvencah z začetkom in koncem, s prehodi).«
(Kroflič, 1992, str. 33)
Tabela 1: Elementi plesa (Geršak, 2015, str. 40) Orodje
Telo in deli telesa – znotraj mišice, kosti, sklepi, srce, pljuča …
Telo in deli telesa – zunaj
Glava, vrat, ramena, komolci, roke, dlani, prsti, prsni koš, hrbet, trebuh, boki, zadnjica, noge, kolena, podplati …
Gibanje
gibanje na mestu
raztegovanje, upogibanje, kroženje, krčenje, spuščanje, nihanje, stresanje, zamahovanje, dviganje
gibanje po prostoru
hoja, tek, galop, skok, poskok, preskok, drsenje, plazenje, kotaljenje
5 Tabela 2: Elementi plesa (Geršak, 2015, str. 40)
Elementi plesa
Prostor energija čas
velikost
majhno, srednje, veliko
nivo
visok, srednji, nizek
oblika okroglo, ravno
smer
naprej, nazaj, vstran, diagonalno
pot
naravnost, zavito, cik - cak, krožno
razmerje blizu, narazen
velikost giba majhen, srednji, velik
sila močno, šibko
teža težko, lahko
kakovost nežno, ostro, zibajoče
mirnost aktivna, pasivna
napetost napeto, popuščeno,
sproščeno
hitrost
počasi, hitro, pospešujoče, pojenjujoče
ritem
naravnano, enakomerno
tempo hitro, počasi
poudarek močan
trajanje kratko, dolgo
V. Geršak (2015) razlaga, da moramo z otroki raziskovati različne načine gibanja. Da bi se otroci gibali na mestu, naj z rokami in nogami stresajo, zamahujejo, krožijo, raztegujejo svoje telo, ga spuščajo in dvigajo. Gibanje v prostoru naj poteka, tako da otroci tečejo, hodijo, drsijo, se kotalijo, hopsajo. Pri gibanju naj otroci uporabljajo vse dele telesa (glavo, roke, noge, boke, rame, prste). Z različnimi gibalnimi dejavnostmi lahko z otroki raziskujemo prostor, tako da uporabljamo velikost, nivo, smer, obliko, razmerje, velikost giba ter pot gibanja. Z gibanjem lahko raziskujemo elemente energije, tako da ponazarjamo silo, napetost, kakovost, težo in
6
mirnost gibanja. Z različnimi zunanjimi spodbudami, kot je glasba, pa lahko raziskujemo elemente časa, kot so hitrost, ritem, tempo, poudarek in trajanje gibanja (Geršak, 2015).
Z osnovnimi elementi plesa lahko otrok razvija plesni besednjak in svojo ustvarjalnost. Ko z otroki raziskujemo različne načine gibanja, lahko z orodjem preverimo, ali so otroci usvojili koncept elementov plesa, se je koncept razširil, poglobil ali ostaja enak (Geršak, 2015).
1.2 PLESNE SPODBUDE
Otrok se izraža spontano, ker je gibanje njegova primarna aktivnost. Kadar želimo v otroku spodbuditi usmerjeno ustvarjalno-plesno aktivnost, mu moramo zagotoviti in ponuditi potrebne spodbude. S primernimi spodbudami bomo dosegli, da bo otrok dosegel cilj načrtovane dejavnosti (Kroflič in Gobec, 1995).
B. Kroflič in D. Gobec (1995) opredelita zunanje in notranje plesne spodbude. Kot zunanjo spodbudo opredelita glasbo in predmet. S takšno spodbudo otrok doživi ples in gibalno ustvarjanje, saj posluša ritem in melodijo. Do predmeta vzpostavi nek odnos glede na njegovo obliko. Otrokom lahko ponudimo različne obroče, kose blaga, tulce, škatle, balone, katere otrok uporablja ob naravnih oblikah gibanja, kot so tek, hoja, plazenje, vrtenje. Predmete lahko otroci mečejo, lovijo in kotalijo (Zagorc, 1992). Kot notranjo spodbudo B. Kroflič in D. Gobec (1995) opredelita izkušnje, ki so jih otroci že doživeli. Ponazarjanje gibov temelji na posnemanju gibanja in oblik iz otrokovega okolja. Notranje spodbude izhajajo iz že doživetih izkušenj, kot so predstave, risani junaki in junaki iz pravljic. Otroci lahko z ustvarjalnim gibom ali likovnim ustvarjanjem izražajo svoje občutke, kadar podoživljajo svoja čustvena stanja.
V. Geršak (2006) ugotavlja, da različni avtorji priporočajo uporabo različnih spodbud in rekvizitov za medpredmetno povezovanje. Otrok med gibanjem, med katerim uporablja predmete, z njim vzpostavi odnos, spozna gibanje, ki mu ga predmet omogoča, ob tem spoznava in odkriva nove korake in oblike gibanja (Geršak, 2006).
7
2 UTELEŠENA KOGNICIJA
Kadar otroci znanje neke teme ponotranjijo z lastno gibalno aktivnostjo, takšen proces imenujemo utelešena kognicija (Geršak, 2015). S. Tancig (2015) utelešeno kognicijo opredeli kot predmet razprav in raziskav o človekovem umu, možganih in izobraževanju. Utelešena kognicija predstavlja razumevanje med deli telesa in senzomotoričnimi aktivnostmi, ki imajo ključno vlogo v kognitivnih procesih ter vplivajo na učenje. Tudi najnovejše raziskave so pokazale pozitiven učinek, kadar v motorične aktivnosti prepletemo več različnih področij – učenje z gibanjem.
Gibbs (2006, v Geršak, 2015) je opisal kar nekaj raziskav, ki temeljijo na utelešenju človekovega uma. Poudaril je tesno povezanost med človekovo telesno, gibalno dejavnostjo in psihičnimi procesi. V novejših raziskavah so ugotovili, da možgani lažje zaznavajo vsebine motoričnih dejavnosti, ki jih izvajamo z določenimi gibi, ko opazujemo druge ljudi okoli sebe (Geršak, 2015).
Piaget in M. Montessori sta poudarila, da je duševni razvoj povezan in odvisen od gibanja, zato naj bi gibanje pozitivno učinkovalo na učenje. Različni znanstveniki, ki so raziskovali utelešeno kognicijo in utelešen um, trdijo, da je narava človeškega uma v veliki meri določena s človekovim telesom (Geršak, 2016).
Gibanje je naraven način izražanja. Otrok že v predšolskem obdobju prične izražati občutja, spoznanja, razpoloženje in čustva. Otrok izraža to, kar je v njegovem telesu in duševnosti.
Mlajši kot so otroci, bolj spontano se izražajo z gibom, pri čemer se povezujejo s sovrstniki in s samim seboj. Otrok se pri tem zabava, je zadovoljen, hkrati pa razvija svojo domišljijo in ustvarjalnost (Geršak, 2015).
3 POVEZOVANJE PLESA Z NARAVO IN DRUŽBO
Kurikulum za vrtce (2012) področje narave opredeli kot zelo široko področje, ki zajema fizično in družbeno okolje, živo in neživo naravo, način življenja ter spoznavanje naravoslovnih pojmov. V sklopu tega področja razvijamo otrokove sposobnosti, da bi se lahko vključil v
8
fizično in družbeno okolje. Privzgojimo mu zdrav in varen življenjski slog ter ga naučimo nekih navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj in spoznavanju naravoslovnih pojmov. Procesi, ki pri otroku potekajo nezavedno, postopno razvijajo naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, zmožnost za uvidevanje in reševanja problemov. Pomembno je tudi, da otrok razvija sposobnosti dojemanja in povezovanja dogodkov v prostoru in času. Zelo pomembno je, da otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. Takšno raziskovanje je za otroke razburljivo in zabavno ter jim odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje, iskanje problemov in rešitev novih primerov. Otrok lahko že z igro spozna delovanje stvari in ugotovi njihovo uporabnost. Področje narave otroku omogoča, da odkrije in spozna svoje telo, njegove lastnosti ter kako lahko svoje telo uporablja pri spoznavanju novih naravoslovnih pojmov.
V Kurikulumu za vrtce (2012) je zapisano, da je človek del družbenega okolja, saj v njem raste, živi in deluje. Človek je družbeno bitje, saj potrebuje konkretne izkušnje, da bi pričel z uresničevanjem človekovih pravic in demokratičnih načel. Otroka moramo upoštevati kot individuuma in spoštovati njegovo zasebnost. Bistvo in temeljno načelo tega področja je, da otrok najprej spozna bližnje družbeno okolje, nato šele širše družbeno okolje. Izpostavimo lahko, da je dobro, da otrok razvija kulturo, ki omogoča, da se otroci učijo drug od drugega.
Izvajamo lahko različne dejavnosti, pri katerih lahko otroci predstavljajo skupino ali individualista. Otroka pripravljamo na spretnosti različnega komuniciranja in sodelovalnega duha.
Kurikulum za vrtce (2012) je tako odprt in nas ne omejuje pri načrtovanju dejavnosti. Spodbuja nas raznolikosti, zato ponudimo otrokom svobodo pri ustvarjanju in izkustveno učenje. Vsako dejavnost lahko prilagodimo in povežemo z vsemi področji, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce.
Vsak posameznik najde način, ki mu je bližje pri usvajanju novih ciljev. Dobre prakse zapovedujejo naj otrok izkusi neko tematiko z vsemi kanali (VAKOG):
– vizualni kanal (vid), – avditivni kanal (sluh),
– kinestetični kanal (tip, gibanje), – olfaktorični kanal (vonj) in
– gustatorični kanal (okus) (Schmidt in Kos, 2011).
9
Narava je sama po sebi zelo bogata, ki nas načeloma ne omejuje s svojim prostorom kot telovadnica v vrtcu. Poleg tega nam ponuja kar nekaj naravnega materiala (živo in neživo naravo), ki ga lahko uporabljamo za spoznavanje novih pojmov, predvsem na področju narave.
G. Schmidt in M. Kos (2011) pravita, da po večkratnem obisku v naravi otroci sprejmejo teren za domače okolje, v katerem se dobro počutijo. Šele takrat se začne njihovo raziskovanje in učenje. Naloga vzgojiteljic in vzgojiteljev je, da poskrbijo za ravnovesje med sproščenostjo in varnim okoljem.
B. Radek (2019) opisuje gibalne minutke v gozdu in dodaja, da Kurikulum za vrtce in dobre prakse kažejo, da lahko različna področja in dejavnosti, tudi tiste, ki ne vsebujejo naravoslovnih pojmov, povežemo z ustvarjalnim gibom in dejavnosti prenesemo v naravo (gozd), kjer lahko otroci uporabljajo različne plesne elemente in plesne spodbude. Otroci se v naravi z gibalnimi dejavnostmi dobro počutijo, sprostijo, so bolj motivirani za izvajanje teh dejavnosti ter bolj poslušajo navodila vzgojitelja. Trdi, da je narava tudi prostor za učenje, igro in sprostitev (Radek, 2019).
Ples se lahko z različnimi gibalnimi dejavnostmi povezuje tudi s področjem narave in družbe.
Otroci s svojim gibanjem ponazorijo naravoslovne pojme, kot so spreminjanje letnih časov, naravne pojave, gibanje živali (domačih, afriških, gozdnih), rast rastlin, vreme, način človeškega gibanja. S svojim telesom prav tako lahko z ustvarjalnim gibom izrazijo družboslovne pojme, kot so poklici, premikanje strojev, oblike prometnih znakov. Z rajalnimi igrami se lahko vživijo v čas nekoč in danes, spoznajo šege in običaje, krepijo socialne odnose, medtem ko lahko plešejo individualno, v paru ali timu, spoznavajo družino in družbo, ekologijo, umetnost. Otroci z opazovanjem raziskujejo različna gibanja. Njihovo potrebo po gibanju pa utrjujejo nova spoznanja o naravoslovnih in družboslovnih pojmih, ob tem pa otroci razvijajo miselne sposobnosti in ustvarjalnost (Bucik, Požar Matijašič, Pirc, 2011).
4 GIBALNO-PLESNE ZGODBE
4.1 OPREDELITEV GIBALNIH ZGODB
Gibalno-plesne zgodbe opisujejo dogajanje v zgodbi. Posameznik ob poslušanju zgodb lahko z gibom izraža in ponazarja dogajanje v zgodbi, pri čemer izraža svoje že pridobljene izkušnje,
10
čustva in počutje. Gibalne zgodbe otroke zabavajo, sproščajo, hkrati pa jim nudijo možnost spoznavanja različnih plesnih elementov. Otrok ob zgodbah vadi plesne elemente, si izmišlja nove ter jih tudi deli z drugimi otroki v skupini ali pa se od njih uči. Gibalne zgodbe otrokom nudijo, da obnovijo že poznane ali usvojijo nove pojme z igro v sproščujočem okolju (Schmidt, 2009).
M. Joyce (1994) je svojim učencem brala gibalne zgodbe, saj je želela svoje učence naučiti, da se popolno izražajo. Njen cilj je bil, da se učenci naučijo izražati in interpretirati gibalno zgodbo. Pomembno ji je bilo, da zmorejo otroci govoriti tudi brez glasu. S kretnjami lahko ustvarjajo bogatejši svet v besedah in mislih. Ugotovila je, da se učenci veliko bolj povezujejo s seboj in svojim svetom. Otroci so natančnejši pri opisovanju in interpretiranju sporočila.
4.2 IZBIRA GIBALNO-PLESNIH ZGODB GLEDE NA STAROST IN SPOSOBNOSTI OTROK
Kadar načrtujemo izvajanje gibalne zgodbe, moramo upoštevati otrokove interese in zanimanje, kajti s tem bomo pridobili njihovo notranjo motivacijo. Ob izbiri prave gibalne zgodbe bodo otroci pokazali navdušenje. V nasprotnem primeru bodo izrazili svojo negotovost in neuspeh, ker jim je bilo pretežko, nerazumljivo ali nezanimivo. Otroci ob večkratnem ponavljanju in izražanju z ustvarjalnim gibom v gibalnih zgodbah ugotovijo, da ne morejo narediti napake pri ustvarjanju (Schmidt, 2009).
G. Schmidt (2009) meni, da mlajši otroci predvsem posnemajo vzgojiteljevo gibanje, imajo manj koncentracije in bolj poslušajo zgodbo, kot pa se gibajo. Starejši otroci so bolj sodelovalni pri nastajanju novih gibalnih zgodb, imajo več koncentracije, včasih si med dejavnostjo vzamejo premor in nadaljujejo z gibanjem. Starejši otroci si že izmišljajo nove plesne elemente, jih posredujejo drugim ali pa se od drugih učijo. Otroci z ustvarjalnim gibom v gibalnih zgodbah vadijo besedno izražanje, spoznavajo in razumejo nove besede ter jih začnejo tudi uporabljati (Schmidt, 2009).
11
4.3 VLOGA VZGOJITELJA PRI NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU GIBALNO- PLESNIH ZGODB
Pri načrtovanju gibalne zgodbe ima vzgojitelj največjo vlogo, tj. kakšno izbere, kako jo posreduje in kako se sam v zgodbo vživi. Vzgojitelj mora pri izbiri gibalne zgodbe upoštevati starost otrok, njihove interese in zmožnosti. Otrokom jo lahko posreduje, ko se sam vživi v zgodbo in zmore zgodbo pripovedovati na pamet. Pri načrtovanju mora uporabiti učinkovito metodo. Pri otrocih v prvem starostnem obdobju je najučinkovitejša metoda vodenje, v drugem starostnem obdobju lahko poleg metode vodenja prevladuje metoda izmišljanja. Otroke moramo spodbuditi k svobodnemu izražanju občutkov in mnenj, spodbujamo jih tudi k iskanju novih rešitev. Otroci naj povedo lastne zamisli in ocene po koncu izvajanja gibalne zgodbe, saj lahko tako vzgojitelj dobro analizira dejavnost ter jo izboljša. Ko vzgojitelj dobro načrtuje gibalno-plesno dejavnost, v katero je vključena gibalna zgodba in je pozoren na vse omenjene elemente, zagotovo uresničuje več ciljev. Takrat niso uresničeni le plesni in gibalni cilji, temveč tudi drugi cilj s področij jezika, matematike, družbe, narave in umetnosti. Za popestritev dejavnosti naj vzgojitelj uporabi tudi druge spodbude: glasbo, različne rekvizite, ki jih lahko otroci uporabijo na različne načine ter v različne namene (Schmidt, 2009).
5 UČENJE TUJEGA JEZIKA – UČENJE SLOVENSKEGA JEZIKA TUJEJEZIČNIH OTROK
5.1 USVAJANJE DRUGEGA JEZIKA
S. Kranjc (2011) opredeli prvi jezik kot tistega, ki se ga ljudje naučimo v okoliščinah, ki nam nudijo temeljno identiteto. Drugi jezik opredeli kot jezik okolja, ki se ga ljudje naučimo poleg prvega jezika, zaradi lažjega sporazumevanja.
Kadar usvajamo nek jezik ali se ga učimo, moramo ločiti med dvema procesoma učenja.
Zavesten proces učenja poteka v načrtovanih situacijah, po vnaprej določenih ciljih. Spontan proces usvajanja nekega jezika poteka v nenačrtovanem okolju in ga uporabljamo za vsakdanjo komunikacijo (Kranjc, 2011).
12
N. Pirih Svetina (2005) meni, da je drugi jezik za posameznika sredstvo komunikacije, uporablja ga vzporedno s prvim jezikom. Najpogosteje usvojeni drugi jezik v zgodnjem otroštvu vodi k dvojezičnosti, vendar je proces usvajanja zapleten in lahko tudi dolgotrajen. Ko je otrok zmožen v prvem jeziku uporabljati osnovne funkcije in je sposoben učinkovitega sporazumevanja, razmišljanja, učenja, branja, sporočanja, govorjenja, pisanja, kritičnega mišljenja in reševanja problemov, je zmožen vse navedene spretnosti uporabiti tudi v drugem jeziku.
S. Rutar (2014) poudarja, da se otroci v predšolskem obdobju učijo drugega jezika z receptivno komunikacijsko spretnostjo, tj. s poslušanjem. Govorjenje in pisanje v drugem jeziku se začne razvijati kasneje (Rutar, 2014).
I. Siray - Blatchford in P. Clarke (2010, v Rutar, 2014) opozarjata na obdobje, ki se lahko zgodi pri otroku, ko se uči drugega jezika. Opozarjata na obdobje tišine, ko otroci utihnejo in se drugega jezika učijo, tako da s poslušanjem razlagajo in iščejo pomene. Otroci v tem obdobju uporabljajo le neverbalno komunikacijo, nekateri uporabljajo tudi pritrdilnice ali nikalnice. V tem času ima pomembno vlogo interakcija s sovrstniki oz. drugimi otroki. Pogosto se otroci, ki se učijo drugega jezika, izolirajo od skupine, to lahko preprečimo le z načrtovanimi dejavnostmi, zato je dobro, če se tega obdobja kot vzgojitelji ne ustrašimo (Rutar, 2014).
P. A. Tabors (1997, v Rutar, 2014) je prepričana, da se bo otrok začel učiti drugega jezika, ko se bo dobro počutil. Naloga vzgojitelja je, da se otrok v skupini počuti vključenega, prav tako ga vključimo tudi v dejavnosti in dogodke, ki se odvijajo znotraj skupine. Pri učenju in razvoju govora v drugem jeziku je pomembno, da se ga otrok uči počasi. Poskrbeti moramo, da ponavljamo stalne besede in enostavne stavke, ki se odvijajo in jih uporabljamo tukaj in zdaj (v skupini, v vrtcu). Ko otrok spregovori v drugem jeziku, je naloga vzgojitelja razširjanje besednjaka, z novimi besedami in njihovimi pomeni (Rutar, 2014).
Otroci se morajo tujega jezika naučiti spontano in na nevsiljiv način. Ob spontanem učenju tujega jezika z gibanjem otroci razvijajo vztrajnost, moč, hitrost, gibljivost ter osnovno znanje tujega jezika. Cilj naših gibalnih aktivnosti z učenjem tujega jezika je, da začnejo otroci uporabljati tuji jezik za komunikacijo v vsakdanjem življenju. Ne smemo izpustiti tudi utrjevanja, kar pomeni, da moramo tako gibalne dejavnosti in nove besede ponavljati (Branc Demšar, 2010).
13
5.2 VPLIV GIBANJA NA USVAJANJE TUJIH BESED
Motivacija za usvajanje drugega jezika je zelo različna, otroci ga lahko usvajajo le verbalno (Kranjc, 2004). Fizično učenje pa poteka tudi med izvajanjem kinestetičnih dejavnosti. Učenje z ustvarjalnim gibom in s plesom predstavlja otrokom nekaj čisto naravnega, saj je gibanje njihova primarna potreba (Geršak, 2012).
»Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim (z gibanjem), razumem in znam.«
(Schmidt in Kos, 2011, str. 7).
B. Kroflič vzhodnjaški rek razloži tako, da vse, česar se naučimo ob tabli in mizi, prenesimo še v prostor in čas. Ustvarjalni gib in ples sta glavno vodilo pri usvajanju novih tem. Otroci si ob gibanju pojme razložijo na sebi primeren način (Schmidt in Kos, 2011).
Otroci se lažje izražajo preko gibanja. S kinestetičnimi dejavnostmi se naučijo uporabljati neverbalno izražanje. S tem sporočajo, kako se počutijo in razmišljajo. Tudi Gardner (1983, v Geršak, 2012) ugotavlja, da je telesno-kinestetična inteligentnost veliko bolj prepoznavna in otroci so lahko uspešnejši, če se učijo s kinestetičnimi dejavnostmi, kjer z ustvarjalnim gibom uporabljajo svoje telo (Geršak, 2012)
V sodobnem času je zelo cenjeno, če ljudje govorimo tuje jezike. Najuspešnejši za usvajanje tujega jezika smo v predšolskem obdobju, kar dokazujejo tudi študije. Prvi korak za usvajanje tujih besed pri otroku je, da vzljubi jezik in je zanj motiviran. Nato pa moramo strokovni delavci otrokom na čim bolj zabaven in zanimiv način posredovati nove, tuje besede. Gibanje, ki je otrokova primarna potreba, otrokom omogoča tudi učenje. Gibalna aktivnost omogoča izražanje na motoričnem, kognitivnem in čustveno-socialnem področju (Branc Demšar, 2010).
Gibalne dejavnosti, ki vključujejo usvajanje tujih besed in potekajo v spontanem in sproščenem okolju, otrokom zagotavljajo, da se počutijo varne, moč, da lahko zaupajo drugim, povečujejo njihovo samozavest, pripomorejo tudi k lažji socializaciji, hkrati pa se lažje učijo tudi drugih tujih jezikov (Branc Demšar, 2010).
Spoznavanje s tujim jezikom v predšolskem obdobju je lahko zelo kvalitetno za nadaljnje življenje (Pižorn in Pevec Semec 2010). Otroci z zgodnjim učenjem tujega jezika pridobijo temelj za vseživljenjsko ukvarjanje z jezikom in večjezičnostjo v Evropi in svoji državi. V
14
kasnejšem življenjskem obdobju ljudje ponotranjijo potrebo po širitvi že usvojenih znanj jezikov in spoznavanju novih jezikov in kultur (Brumen, 2011).
EMPIRIČNI DEL
6 OPREDELITEV PROBLEMA
Gibanje v zgodnjem učenju otroku omogoča stik s konkretnimi pojavi. Kadar otrok znanje neke teme ponotranji z lastno gibalno aktivnostjo, takšen proces imenujemo utelešena kognicija. To pomeni, da se otrok z ustvarjalnim gibom uči, gibanje telesa pa hkrati vpliva na njegovo učenje (Geršak, 2015). Psihologi poudarjajo medsebojno povezanost med uporabo telesa in razvijanjem drugih zmožnosti in spretnosti (Geršak, 2006). S. Tancig (2015) meni, da gibalna aktivnost spodbudi razvoj kognicije in učenja ter razlaga utelešeno kognicijo ob podpori različnih avtorjev. Piaget in M. Montessori potrjujeta, da je duševni razvoj povezan in odvisen od gibanja. Gibbs utelešenje človekovega uma opredeli kot tesno povezanost med človekovo telesno, gibalno dejavnostjo in psihičnimi procesi (Tancig, 2015). Med ustvarjalne gibalne dejavnosti sodi tudi ples, ki ga opredelim v nadaljevanju.
S. R. Ririe in J. Woodbury (1996,v Zagorc, 2006) ples opisujeta kot izrazno gibanje, proces učenja, izkušnjo, s katero zaznavamo sebe, svoje hrepenenje, svoje sposobnosti. Po Labanovi teoriji je ples, ustvarjalni gib ali plesno gibanje, gibanje človekovega telesa v prostoru in času, z določeno močjo in tokom (Kroflič, 1999). Ples pomaga otrokom pridobivati motorične spretnosti in z vajo jim nudi sam proces učenja (Kovač Valdes, 2011). Otrok se v gibalno- plesnem ustvarjanju orientira v lastnem telesu in prostoru. Ples je spodbuda in motivacija (Zagorc, 2006). Ples je lahko motivacijsko sredstvo, saj se otrok z ustvarjalnim gibom lahko veliko nauči na igriv način. Pri plesu se otrok izraža z neverbalno komunikacijo, dotiki in gibanjem, ki so ključnega pomena v zgodnjem otroštvu (Geršak, 2011). Ustvarjalni gib je metoda dela, s katero otroci z gibanjem in s plesom usvajajo različne učno-vzgojne vsebine, tako da področja med seboj povezujemo (Geršak, 2016). Metoda je priznana kot uspešna pri otrocih, saj se z gibanjem in plesom učijo kompleksnejših vsebin (Geršak, 2006). Zanimalo je predvsem spoznavanje družboslovnih in naravoslovnih vsebin. Otrok namreč z lastnim telesom in ustvarjalnim gibom lahko spozna in doživlja spreminjanje narave, naravne pojave, značilnosti človeškega telesa, delovanja naprav, krepi medsebojne odnose, se gibalno vživi v življenje nekoč in danes (Geršak, 2006). Teme iz naravoslovja in družbe lahko povežemo s
15
plesom z gibalno-plesnimi zgodbami, ki gibalno in plesno opisujejo dogajanje v zgodbi, hkrati otrokom nudijo zabavo in sprostitev. Ko otroci slišano gibalno-plesno zgodbo prenesejo v gibanje, ob tem spoznajo plesne elemente. Otrok v sproščenem vzdušju uri plesne in gibalne elemente, gibalne zgodbe mu dopuščajo, da se uči novih, jih posreduje drugim ali se jih uči od drugih. Gibalne zgodbe lahko povežemo z različnimi področji. Tematiko gibalne zgodbe si otroci bolje zapomnijo, če zgodbo uprizorijo z gibanjem (Schmidt, 2009).
V diplomskem delu sem želela izvesti projekt, ki bo zajemal gibalno-plesne zgodbe. Te se povezujejo s področjem narave in družbe. Hkrati sem želela otrokom predstaviti naravoslovne in družboslovne pojme, s katerimi so se otroci že srečali ter smo o njih že govorili. Usvajali smo jih z gibalno-plesnimi zgodbami, s katerimi so otroci razvijali tudi elemente plesa. Otroci so se z gibalno-plesnimi zgodbami vživeli v naravoslovni ali družboslovni pojem ter ga ponazorili z ustvarjalnim gibom.
Tovrstno učenje je v pomoč tudi otrokom z različnimi posebnimi potrebami in tujejezičnim otrokom, saj je verbalna komunikacija podkrepljena z neverbalno. S. Kranjc (2011) trdi, da jezikovna zmožnost ni samo sporazumevanje z okoljem, temveč je tudi interakcija z igro, umetnostjo (plesom, dramo, ritmom, glasbo in gibanjem), matematiko (klasifikacija, razvrščanje) in drugimi področji (Kranjc, 2011). B. Baloh (2011) opisuje, da zahteva usvajanje tujega jezika v zgodnjem otroštvu posebne metode. Tujejezičnim otrokom moramo omogočiti, da slovenski jezik slišijo in uporabijo v različnih položajih. Otrokom pripravimo vsebine, ki so jim zanimive, se o njih pogovarjamo in igramo. Zelo je pomembna ustrezna motivacija.
Tujejezičnim otrokom poučevanje jezika ponudimo kot način za doseganje uspehov pri igri in spoznavanju življenja. Otroci se tako ne zavedajo, da se učijo tujega jezika, ampak se spoznavajo in učijo o tistem, o čemer želijo, in potešijo svojo radovednost (Baloh, 2011).
7 CILJI
Glede na problem diplomskega dela sem si zastavila naslednje cilje:
– Načrtovati, izvesti in analizirati gibalno-plesne zgodbe, ki se povezujejo s področjem narave in družbe.
– Z gibalno-plesnimi zgodbami otrokom približati elemente plesa.
– Z gibalno-plesnimi zgodbami otrokom približati cilje s področja narave in družbe.
16
– Spodbujati otrokovo izražanje idej, domišljijo in dobro počutje pri ustvarjalno gibalnih dejavnostih.
– Opazovati razlike v odzivih enojezičnih in tujejezičnih otrok na gibalno-plesne dejavnosti.
8 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
RV 1: Kako povezati gibalno-plesne zgodbe s področjem narave in družbe?
RV 2: Kako bodo otroci razumeli, doživeli teme s področja narave in družbe ter kako se bodo na teme odzvali z ustvarjalnim gibom in z risbo?
RV 3: Kako se bodo otroci ob izvajanju dejavnosti počutili?
RV 4: Katere plesne elemente bodo otroci razvijali z gibalno-plesnimi zgodbami?
RV 5: Kakšne bodo razlike med enojezičnimi in tujejezičnimi otroki pri izvajanju in doživljanju gibalno-plesnih dejavnosti?
9 METODA
V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Otrokom sem pripovedovala gibalno-plesne zgodbe, ob katerih sem jim ponudila različne materiale, ki so bili spodbuda ustvarjalnemu gibu. Ob izvedbi sem opazovala, katere plesne elemente so otroci uporabljali, kako so z ustvarjalnim gibom ponazorili naravoslovne in družboslovne pojme. S ček listo sem preverila počutje otrok med gibalno-plesnimi dejavnostmi ter njihovo razumevanje gibalno-plesnih zgodb. Podatke, ki sem jih pridobila ob izvedbi dejavnosti, sem zapisala, hkrati pa otroke in dejavnost fotografirala. Ob koncu dejavnosti sem preverila razumevanje izbrane teme s pogovorom in z risbo, ki so jo otroci narisali po dejavnosti.
Zanimalo me je, ali bi si še enkrat želeli spoznati naravo in družbo na tak način in zakaj. S ček listo sem primerjala razlike med enojezičnimi in tujejezičnimi otroki. Otroke sem vprašala, kako so se počutili med gibalno-plesno dejavnostjo, ali bi zgodbo bolje razumeli, če bi jim gibe pokazala jaz, ali bi zgodbo bolje razumeli, če bi jim jo pripovedovala, ali so si zgodbo zapomnili, ko so jo uprizorili z gibi, ali bi si zgodbo bolje zapomnili, če bi jo oni pripovedovali.
Otroci so ob vsakem vprašanju obkrožili ustreznega smeška, ki je razložil njihovo počutje in
17
razumevanje. Z vzgojiteljico sem izvedla tudi polstrukturirani intervju, v katerem sem želela izvedeti, kaj meni o doživljanju narave in družbe z gibalno-plesnimi zgodbami.
9.1 VZOREC
Dejavnosti sem izvajala v Vrtcih Brezovica, v skupini Mehurčki, v kateri je 15 otrok, od tega je 5 dečkov in 10 deklic. Otroci so stari od 3 do 6 let. V oddelek so vključeni 4 tujejezični otroci.
Trije tujejezični otroci v vrtcu govorijo slovensko, doma govorijo v maternem jeziku, čeprav njihovi starši govorijo slovensko. Eden od otrok ne govori slovensko, tudi njegovi starši ne govorijo slovensko. Eden izmed njih je otrok s posebnimi potrebami.
9.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS POSTOPKA OBDELAVE PODATKOV
S skupino otrok sem izvedla šest dejavnosti, ki so vsebovale gibalno-plesno zgodbo s tematiko narave in družbe. Pred izvedbo vsake dejavnosti sem pripravila čim bolj zanimivo motivacijsko dejavnost, tako da smo si ogledali konkretno fotografijo določene teme, videoposnetek, poslušali glasove, prebrali pravljico z določeno temo, se pogovarjali, kaj o temi že vedo, izvedli smo tudi eksperiment. Otroke sem med izvedbo dejavnosti dobro opazovala z opazovalno shemo, si zapisovala njihovo soustvarjanje dejavnosti. Na koncu sem odzive otrok zapisovala v dnevniški zapisnik. Za lažje analiziranje dejavnosti sem otroke tudi fotografirala. Na koncu dejavnosti so otroci narisali risbo na določeno temo, s pogovorom sem zabeležila analizo otroške risbe in otrokovo razumevanje tematike ter počutje ob dejavnosti.
10 DEJAVNOST: VULKAN
Področje: umetnost (ples)
Vrsta plesne dejavnosti: gibalno-plesna zgodba Povezava z drugimi področji: narava
Cilji:
UMETNOST (ples): razvijanje izražanja z umetnostjo
– Otrok razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem.
18
GIBANJE: povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora
– Otrok z ustvarjalnim gibom uprizarja vulkan, pri tem uporablja različne elemente plesa glede na prostor (smer, nivo, razmerje), energijo (sila, mirnost) in čas (hitrost, poudarek).
– Otrok spoznava vlogo narave v povezavi z gibanjem v naravi.
NARAVA: spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave
– Otrok si ogleda eksperiment: vulkan in spozna način delovanja vulkana.
– Otrok skozi ples spoznava delovanje vulkana.
– Otrok skozi ples doživlja neživo naravo.
Oblike dela: skupna, individualna
Metode dela: izmišljanja (improvizacija), pripovedovanja Prostor: igralnica, barje
Pripomočki: kamni, blato, trava (naravni material, pridobljen v naravi), glasba Literatura:
Bertol, M. (2001). Moja prva enciklopedija. Tržič: Učila Interational založba, d. o. o.
Epic dark music-vulcano kingdom. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=IzVO4cC_0QA
Kurikulum za vrtce. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
MOTIVACIJA
Za uvodno motivacijo pripravim eksperiment: delovanje vulkana, ki si ga otroci ogledajo.
Ogledamo si fotografijo vulkana in skupaj poimenujemo nekaj besed, da jih bodo otroci lažje razumeli med gibalno-plesno zgodbo.
Eksperiment: v kozarec do polovice natočimo kis, dodamo mu jedilno barvo, da se obarva.
Pripravimo zvrhano žlico sode bikarbone, ki jo stresemo v kozarec. Počakamo na reakcijo, ki poteka med kisom in sodo bikarbono, ter si tako ogledamo, kako nastane vulkan.
Besede: vulkan/ognjenik, magma, vulkansko žrelo, lava, vulkanski stožec, vulkanska kamnina
19 GLAVNI DEL
Tabela 3: Gibalno-plesna zgodba vulkan
ZGODBA GIBANJE/PLES
Visoko goro, ki spi, imenujemo vulkan ali ognjenik.
Otroci čepijo na tleh z glavami med koleni.
V ognjeniku pa se nahaja na tisoče kamnov, ki se gnetejo in dotikajo drug drugega.
Otroci čepijo na tleh, sestavljajo gručo in se v čepe premikajo na vse strani.
V ognjeniku postane tako vroče, da se kamni spojijo skupaj v vročo, tekočo magmo.
Otroci ležejo na tla in se kotalijo po tleh ter plazijo.
Magma v dnu vulkana počasi vre, brbota in se počasi povzpenja po žrelu vulkana.
Otroci ležijo na tleh, premikajo roke, noge.
Počasi gredo v počep in rahlo poskakujejo.
Kadar so na Zemlji potresi, se magma vedno hitreje povzpenja po žrelu vulkana.
Otroci hitro vstanejo in se hitro premikajo po prostoru.
Na poti do površja jo zaustavljajo različne kamnine. Zapirajo ji pot, zato se ustavi, gre počasneje in zopet hitro proti površju.
Otroci se ustavijo in mirujejo. Gibanje po prostoru nadaljujejo s pospeševanjem hitrosti.
Zdaj se iz vulkana že vali dim. Magma je tik pod vrhom vulkana.
Otroci lahkotno poskakujejo, se valijo po tleh, vrtijo po prostoru.
Na koncu iz vulkana tako močno izbruhne lava v zrak, da poškropi najbližje okolje.
Otroci počepnejo na tla z glavo med koleni in sunkovito skočijo v zrak.
Lava, ki priteče iz vulkana, steče zelo hitro po vulkanskem stožcu. Pod seboj vse prekrije in požge.
Otroci ležijo na tleh, se plazijo in kotalijo.
Njihovo gibanje se upočasnjuje.
Izbruhana lava na pobočju vulkana se ohladi ter strdi v kamne in vulkansko kamnino, ki tam obtiči.
Otroci leže mirujejo na tleh.
Glasba Epic dark music-volcano kingdom, uporabljena v glavnem delu, ob pripovedovanju zgodbe. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=IzVO4cC_0QA
20 ZAKLJUČEK
Čarobni čevlji
Kot vemo, se ne smemo sprehajati na območju delujočega vulkana. Skupaj z otroki si bomo obuli čarobne čevlje, s katerimi se bomo lahko sprehodili po vznožju vulkana in iskali najbolj zanimive vulkanske kamnine. Vsak otrok bo lahko izbral le eno in jo vzel s seboj v vrtec. Na koncu bomo sedli v krog in vsak otrok bo pokazal, kakšno vulkansko kamnino si je izbral in kakšna je bila, ko jo je našel (vroča, hladna, trda, mehka, tekoča, velika, majhna).
Za preverjanje razumevanje znanja o temi vulkan otroci narišejo risbo na izbrano temo, ki jo na koncu komentirajo.
EVALVACIJA
Otroci so sedli na stole v polkrog. Predstavila sem jim sestavine: alkoholni kis, sodo bikarbono in tempera barvo. Povedala sem jim, da si bomo ogledali, kako deluje vulkan. Pozorni so morali biti, kako potujejo mehurčki in pena po kozarcu navzgor in kako bodo izbruhnili iz kozarca.
Otroci so se na eksperiment odzvali s smehom in spodbudnimi besedami, naj ponovimo bruhanje vulkana, dokler nam ne zmanjka sestavin. Njihovo reakcijo sem sprejela, kot da jim je zelo všeč in so nad eksperimentom navdušeni. Na koncu smo se pogovorili, kaj pomenijo besede, ki so povezane z vulkanom: vulkan, lava, magma, vulkanska kamnina. Otroci so med pogovorom pokazali svoje predznanje o vulkanih.
Otrokom sem povedala, da bodo delovanje vulkana pokazali s svojim telesom in gibi. Začela sem pripovedovati zgodbo o vulkanu. Otroci so od začetka malo stali in gledali, ker niso vedeli kaj morajo početi. Zgodbi sem dodala še nekaj podrobnejšega opisa s svojimi besedami. Otroci so začeli premikanje svojega telesa na mestu, bolj ko se je zgodba nadaljevala, bolj so začeli uporabljati svoje telo, domišljijo in prostor. Najprej so pokazali, kako izgleda vulkan. Nato so se spremenili v majhne kamne ter se gnetli in dotikali drug drugega. Spustili so se na tla, kjer so čepili ter se v gruči ovili v kepe. Začeli so se premikati levo in desno in tam obtičali. Eden od otrok je tudi komentiral in ponovil za menoj besedilo, ki sem ga povedala. Otroci so prisluhnili otroku, ga pogledali in ponovili za otrokom, kar je pokazal. Otroci so pozorno poslušali zgodbo in mojo intonacijo glasu. Mirneje in tišje, kot sem govorila, manjše gibe so uporabljali in bili so bolj statični. Ko sem govorila glasneje, so začeli uporabljati prostor in svoje telo. Sledila je magma, ki se je začela povzpenjati po vulkanu navzgor. Otroci so začeli uporabljati plesne elemente, kot so tempo, smer, pot in hitrost. Razbežali so se po prostoru in
21
iskali poti, da bi magma čim hitreje izbuhnila iz vulkana. Tekali so po prostoru krožno, diagonalno, naprej, z rokami navzgor in naprej. Sledil je poudarek, ki so ga otroci eksplozivno pokazali s svojim telesom. Lava je izbruhnila iz vulkana. Otroci so poskočili in začeli skakati po vsem prostoru, nekaj pa jih je skakalo na mestu. Nekaj otrok je komentiralo, da je lava vse prekrila in z rokami so mahali po tleh in po zraku. Ko je bil čas, da vulkan neha bruhati in se lava strdi, so otroci legli na tla in tam obležali. Na koncu zgodbe so otroci želeli gibalno dejavnost ponoviti. Obljubila sem jim, da jo bomo ponovili zunaj v naravi. Pri dejavnosti je sodelovala tudi tujejezična deklica, ki ne govori slovensko. Opazovala je otroke in jih posnemala ter se jim pridružila pri gibalni dejavnosti. Po fotografijah sodeč bi lahko rekla, da so vsi otroci dobro razumeli gibalno zgodbo in so se med gibalno-plesno dejavnostjo zelo dobro počutili, ker so vsi aktivno sodelovali. Čeprav tujejezično deklico poznam in vem, da ne govori in ne razume slovenskega jezika, se je vključila v dejavnost in aktivno sodelovala.
Z otroki smo se odpravili v naravo na asfaltno ploščad. Otrokom sem povedala, da bom še enkrat povedala zgodbo o vulkanu in naj s svojim telesom pokažejo, kako deluje vulkan.
Pozvala sem jih, naj uporabijo veliko prostora, če ga bodo potrebovali. Otroci so zdaj že poznali zgodbo. Pokazali so, kako izgleda vulkan. Iztegnili so roke nad glavo in stali. Nato so se spremenili v majhne kamne, počepnili so na tla in se čisto blizu dotikali drug drugega. Ko so imeli priložnost pokazati, kako magma potuje po vulkanu navzgor, so začeli tekati po vsej asfaltni ploščadi. Izmikali so se drug drugemu, se približevali drug drugemu. Tekli so krožno, naprej, vstran, diagonalno. Nekateri so tekli hitro, drugi počasi, se ustavljali in tekli naprej. Ko sem napovedala, da je iz vulkana izbruhnila lava, so začeli kričati in skakati na mestu, slišal se je smeh otrok in topot nog. Zopet je sledil tek po asfaltni ploščadi, ko sem zgodbo nadaljevala, da je lava prekrila vso mesto, vse rastline in predmete. Ko se je zgodba zaključevala in se je lava začela strjevati, so nekateri otroci počepnili na tla in me opazovali, drugi pa so obstali stoje in čakali, da naznanim konec. Otroci so po končani
22
zgodbi želeli še enkrat vse ponoviti. Ko so gibano-plesno zgodbo ponovili zunaj na asfaltni ploščadi, je tujejezična deklica ravno tako sodelovala, opazovala in posnemala otroke ter se gibala po prostoru tako kot drugi otroci.
V zaključnem delu sem razporedila nekaj kamnov po tleh. Kamni so bili suhi in hladni, mokri in topli, suhi in topli, hrapavi in gladki. Otroke sem povabila, naj se mi pridružijo in gredo z mano peš na vulkan, zdaj ko ne bruha lave. Dala sem jim navodilo, naj si izberejo le en kamen, ki jim je najbolj všeč, in ga prinesejo v krog. Sedli smo se na tla, najprej sem jaz povedala, zakaj sem izbrala ta kamen, nato pa so s svojimi opisi nadaljevali otroci. Veliko otrok se je za kamne odločilo po videzu, ker so jim bili všeč vzorci ali barva. Povedali so tudi, kakšni so na
Slika 1: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. Slika 2: Otroci uprizarjajo bruhanje lave.
Slika 3: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. Slika 4: Otroci uprizarjajo, kako magma išče poti za izbruh vulkana.
Slika 5: Otroci uprizarjajo izbruh vulkana.
23
otip. Otroci so poslušali drug drugega, niso se prekinjali. Zato predvidevam, da jih je dejavnost umirila, ker so imeli možnost izbire kamnov, ki so bili prava senzomotorična naloga za otroke.
OTROKOVO RAZUMEVANJE BESEDILA PREKO GIBA IN POČUTJE MED DEJAVNOSTJO
Naslednji dan sem otrokom pripravila anketni vprašalnik z različnimi obrazi. Vprašala sem jih, kako dobro so razumeli zgodbo, ali so razumeli, kako se morajo gibati, kako so se počutili itn.
Otroci so morali pokazati na obraz, ki je povedal njihov odgovor. Na vprašanja je odgovarjalo 12 otrok, toliko kot jih je bilo vključenih v dejavnost.
Najprej me je zanimalo, kako se otrok počuti, ko z gibom uprizarja zgodbo.
Tabela 4: Vulkan – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom
9 otrok 2 otroka 1 otrok / /
Največ otrok je odgovorilo, da so se zelo dobro počutili med gibalno-plesno dejavnostjo, ko so jo uprizorili z gibom. Nihče se med dejavnostjo ni počutil slabo.
Nato me je zanimalo, ali bi otrok bolje razumel zgodbo, če bi mu jo vzgojiteljica pokazala z gibom.
Tabela 5: Otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom
6 otrok 4 otroci 2 otroka / /
24
Večina otrok bi zelo dobro razumela zgodbo ali vsaj večji del zgodbe. Le dva otroka sta odgovorila, da bi malo razumela in malo ne. Nihče od otrok ni odgovoril, da ne bi ničesar razumel.
Zanimalo me je tudi, ali bi otrok bolje razumel zgodbo, če bi mu jo vzgojiteljica prebrala oz.
pripovedovala.
Tabela 6: Vulkan – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz.
pripovedovanju
4 otroci 4 otroci / 1 otrok 3 otroci
Dve tretjini otrok bi zgodbo zelo dobro razumela ali vsaj večino zgodbe, če bi jo vzgojiteljica povedala. Tretjina otrok pa bi zgodbo na takšen način slabo razumela oz. ne bi ničesar razumela.
Zanimalo me je še, ali si otrok bolje zapomni zgodbo, če jo uprizori z gibom.
Tabela 7: Vulkan – zapomnitev zgodbe z uprizoritvijo z gibom
7 otrok 2 otroka 3 otroci / /
Iz tabele je razvidno, da si je večina otrok zelo dobro zapomnila gibalno-plesno zgodbo, ker so se ob njej tudi gibali. Razberemo lahko, da nihče ni imel težav z razumevanjem zgodbe in njenim uprizarjanjem.
Nazadnje me je zanimalo, ali si otrok bolje zapomni zgodbo, če jo pripoveduje.
25
Tabela 8: Vulkan – zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem
3 otroci 2 otroka 3 otroci 3 otroci 1 otrok
Pri tem vprašanju so otroci odgovarjali zelo različno. Nekateri otroci bi si zgodbo zelo dobro zapomnili, drugi bi si večino zgodbe zapomnili, tretji bi si malo zapomnili, nekateri pa si večine ali si sploh nič ne bi zapomnili.
Da si je večina otrok bolje zapomnila zgodbo, ker so jo uprizorili z gibom, me je presenetilo.
Tudi eden od komentarjev otrok je bil, da mu je bilo všeč, ker je razumel, ker je pokazal s telesom. Tujejezična deklica je komunicirala z vzgojiteljem v maternem jeziku ter odgovorila na vsa vprašanja. Otroci so imeli še nalogo narisati vulkan. Vsi so ga narisali, tako kot si ga predstavljajo. Nekaj otrok je komentiralo risbo: kaj rišejo, kako deluje njihov vulkan, kje potuje lava, kje so kamni. Povedali so mi svoje izkušnje o vulkanih ter kako so ga uprizorili. Nekaterim sta bili tema in dejavnost tako zanimivi, da so doma povedali in pokazali staršem, kaj smo počeli v vrtcu. Na koncu dejavnosti so ostali zanimivi izdelki, otroci so se približali zastavljenemu cilju, saj so razumeli, kako deluje vulkan, medtem ko so ga gibalno-plesno uprizorili. Otrokom pa je ostala izkušnja izkustvenega učenja.
11 DEJAVNOST: POPLAVE
Področje: umetnost (ples)
Vrsta plesne dejavnosti: gibalno-plesna zgodba Povezava z drugimi področji: narava
Cilji:
UMETNOST (ples): razvijanje izražanja z umetnostjo
– Otrok razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem.
– Otrok uporablja in razvija spretnosti; eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, predmeti).
GIBANJE: povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora
26
– Otrok z ustvarjalnim gibom uprizarja poplave, pri tem uporablja različne elemente plesa glede na prostor (velikost, nivo, razmerje), energijo (sila, kakovost) in čas (hitrost, trajanje).
– Otrok spoznava vlogo narave v povezavi z gibanjem v naravi.
NARAVA: spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave – Otrok si ogleda poplave v bližnji okolici barja.
– Otrok s plesom spoznava, kako nastanejo poplave, kako ravnati v poplavah ter kakšne so posledice poplav.
– Otrok s plesom doživlja neživo naravo.
– Otrok odkriva in spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna
Metode dela: izmišljanja (improvizacija), pripovedovanja Prostor: igralnica, barje
Pripomočki: blago, krpice, preproge, glasba Literatura:
Deep sleep music, peaceful music, meditation music, sleep meditation music. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=h4w9MMrVwUM
Kurikulum za vrtce. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Poplave na barju. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=HtLtU9KUt3U
Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
MOTIVACIJA
S skupino otrok se odpravimo na bližnje barje ter si ogledamo poplave v okolici vrtca. Ko se vrnemo v igralnico, si ogledamo še videoposnetek, ki prikazuje poplavljeno celotno okolico barja. Z otroki se nato pogovorimo in razložimo spremljajoč pojav: kako nastanejo poplave, kako moramo ravnati v poplavah, zakaj je naša okolica barja tako zelo posebna in tako velikokrat poplavljena.
Videoposnetek Poplave na barju. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=HtLtU9KUt3U
27 GLAVNI DEL
Tabela 9: Gibalno-plesna zgodba poplave
ZGODBA GIBANJE/PLES
Včasih, kadar dežuje, z neba pade na tisoče drobnih kapljic. Ne moremo jih prešteti, ker so zelo hitre in majhne.
Otroci poskakujejo z ene noge na drugo.
Med poskakovanjem visoko dvigajo kolena.
Kadar kapljice rahlo padajo na Zemljo, se združijo skupaj v majhne in velike luže.
Otroci si takrat zelo radi obujejo škornje in se igrajo v lužah.
Otroci uporabijo krpice iz blaga, jih razgrnejo po tleh. To predstavlja luže, čez katere skačejo ali pa jih mečejo v zrak.
Kadar kapljice zelo močno, navpično in z vso silo padajo na Zemljo, se tla napojijo z vodo.
Na površju se kapljice združijo v majhno lužico.
Otroci topotajo ob tla z nogami. Združijo se v več manjših skupin in znotraj skupine združijo krpice iz blaga, z njimi mahajo, jih mečejo v zrak.
Ker dež ne preneha, v lužico pade še več kapljic, zato se poveča v veliko lužo.
Otroci iz manjših skupin zdaj ustvarijo večje skupine in znotraj skupine združijo krpice iz blaga, z njimi mahajo, jih mečejo v zrak.
Če še vedno dežuje, kapljice neutrudno padajo v veliko lužo, se ta poveča čez vsa polja in travnike. Kadar močno dežuje in lije voda z vseh strani, tla ne morejo sprejemati vode. Vsi grabni in jarki so polni vode, ker ta nima več prostora za iztekanje, zato začne okolje poplavljati. Voda se zadržuje na tleh in samo narašča.
Otroci se združijo v eno veliko skupino in naredijo krog. Uporabijo velik kos blaga, ki ga razprejo znotraj kroga in se gibajo po krogu. Otroci močno topotajo z nogami.
počepnejo na tla, nato s telesom rastejo visoko proti nebu. S telesom prikazujejo ostre, majhne gibe, saj se ne morejo premikati tako kot voda.
Tako nastanejo poplave. Ker tla ne sprejemajo več dežnih kapljic, se velike luže včasih razlijejo tudi po naših dvoriščih in v naše hiše.
Otroci primejo za velik kos blaga, se vrtijo po krogu, ga dvigajo, spuščajo in se pod njim skrivajo.
Če je poplavljena vsa naša vas, se ne moremo igrati zunaj ali voziti s kolesi in avtomobili.
Otroci velik kos blaga položijo na tla ter ga razgrnejo. Otroci sedejo na blago, stegnejo noge predse in z rokami vesljajo kot v čolnu.
