Demografski dejavniki

Demografski dejavniki so osnovni dejavniki, ki napovedujejo število potencialnih študentov.

Med demografske procese štejemo rodnost, umrljivost in selitve.

Rodnost pojmujemo kot družbeno preoblikovan biološki proces, ki omogoþa obstoj prebivalstva. Na raven rodnosti vplivajo tako biološki kot družbeni dejavniki (Šircelj 2006, 36). Rodnost prikazuje število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev v posameznem letu (SSKJ 2014, 454). Vsakoletna rodnost napoveduje priþakovani vpis v terciarno izobraževanje þez devetnajst let.

Umrljivost predstavlja razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na doloþenem obmoþju (SURS b. l.).

Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na doloþenem obmoþju v koledarskem letu, naravni prirast na 1.000 prebivalcev pa predstavlja razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na doloþenem obmoþju, pomnoženo s 1.000 (SURS b. l.).

Selitev predstavlja prostorski premik, pri katerem oseba spremeni naselje svojega stalnega prebivališþa. Vsaka selitev ima dve osnovni selitveni obmoþji: priselitveno in odselitveno (Šircelj 2006, 22).

V današnjem þasu se rodnost po vsem svetu znižuje. Problem zaradi zniževanja rodnosti se v evropskih državah kaže v tem, da ni veþ zagotovljeno obnavljanje generacij, zviševanje števila prebivalcev evropskih držav pa je pozitivno le zaradi selitvenega prirasta.⁴ Visoka

4

rodnost predstavlja mlado prebivalstvo, zniževanje rodnosti pa povzroþi staranje prebivalstva (Šircelj 2006, 15).

Trunk Širca (2010, 20) opozarja, da današnja demografska slika nakazuje staranje prebivalstva, kar pomembno vpliva tudi na podroþje izobraževanja. Navaja naslednje dejavnike, ki so povezani s staranjem družbe:

− manjše število rojstev (zmanjševanje števila družinskih þlanov, zviševanje starosti ženske ob rojstvu prvega otroka, poveþevanje števila parov brez otrok),

− dolgoživost življenja (narašþa po vsem svetu – v primerjavi z letom 1890 se je priþakovana dolžina življenja podvojila),

− spremembe starostne strukture prebivalstva, kajti število mladih ljudi v Evropski uniji pada – staranje družbe.

Staranje družbe vpliva tako na število mladih, vkljuþenih v izobraževanje, kot na trg delovne sile, migracijske tokove in tudi vprašanja, ki so povezana s sožitjem med generacijami (Trunk Širca 2010, 18).

Število študentov, vkljuþenih v terciarno izobraževanje, je povezano tudi z demografskimi dejavniki, ki vplivajo na velikost populacije v generaciji, ki je najpogosteje vpisana v terciarno izobraževanje (ýepar in Bojnec 2007, 41).

Število vpisanih študentov v terciarno izobraževanje je moþno odvisno od strukture predhodnega srednješolskega izobraževanja in dostopa do visokega šolstva (Komljenoviþ 2010).

Populacijo študentov v veþini sestavlja skupina mladih, ki se vpišejo v terciarno izobraževanje takoj po uspešno zakljuþenem srednješolskem izobraževanju. V zadnjem þasu se predvsem zaradi tehniþnega napredka pojavljajo tudi študenti iz drugih starostnih skupin (Komljenoviþ 2010).

V devetdesetih letih se je v Sloveniji zaþel pojavljati drugaþen pristop k srednješolskemu izobraževanju, ki ne daje veþ le poklica, temveþ omogoþa nadaljevanje šolanja na terciarnem izobraževanju. Prav to prepriþanje je bila še dodatna spodbuda mladim za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji. Prav zato smo bili v prejšnjih letih priþa zmanjševanju vpisa v srednješolske programe, ki ne omogoþajo neposrednega vpisa v terciarno izobraževanje, medtem ko je vpis v programe, ki omogoþajo neposredni vpis v terciarno izobraževanje, ostal nespremenjen (Komljenoviþ 2010).

Eurostat, Statistiþni urad Evropske unije, je leta 2008 pripravil projekcijo demografskega razvoja za obdobje 2008–2060, poimenovano EUROPOP2008, ki je vkljuþevala napovedi za sedemindvajset držav þlanic Evropske unije.

Slika 5: Projekcije prebivalstva za starostno skupino 20–24 let za Slovenijo Vir: Komljenoviþ 2010.

Glede na Projekcijo prebivalstva za države Evropske unije (EU-27), upoštevajoþ nizko rodnost, vedno daljšo življenjsko dobo prebivalcev in stalni pritok priseljencev, lahko priþakujemo, da bo število prebivalcev leta 2060 tako, kot je danes. Upoštevati bo treba pomembno razliko z današnjim stanjem prebivalstva: prebivalstvo bo bistveno starejše. To pomeni, da razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in prebivalstvom v starosti nad petinšestdeset let ne bo veþ štiri proti ena, temveþ samo dve proti ena, kar predstavlja za sodobno družbo nove izzive (Vertot 2009, 27).

Slovenija spada med države, katerih celotna stopnja rodnosti⁵ je ena izmed najnižjih v Evropi.

Podatki za leto 2006 kažejo, da sta bili najvišji celotni stopnji rodnosti med državami þlanicami Evropske unije v Franciji (2) in na Irskem (1,9), najnižje celotne stopnje rodnosti pa so bile zabeležene na Slovaškem (1,24), Poljskem (1,27) ter v Sloveniji, Latviji in Romuniji (1,31). Demografska slika evropskih držav za prihodnost pa ni obetavna niti v drugih državah þlanicah Evropske unije. Glavno težavo demografske prihodnosti evropskih držav tako predstavlja staranje družbe, kajti projekcija prebivalstva kaže, da se bo prebivalstvo držav þlanic Evropske unije moþno postaralo (Vertot 2009, 18).

5

Preglednica 3: Prebivalstvo Evropske unije po starostnih skupinah v letih 2008, 2030 in 2060 v odstotkih od celotne populacije

Države Evropske unije – EU 27 2008 2030 2060

Starostni razred 0–14 16 % 14 % 14 %

Starostni razred 15–64 67 % 52 % 56 %

Starostni razred 65+ 17 % 24 % 30 %

Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva 25 % 38 % 53 % Vir: Pangerc Pahernik 2010, 1.

V preglednici 3 je prikazana projekcija starostne strukture prebivalstva v državah Evropske unije za leta 2008, 2030 in 2060. ýe upoštevamo þas od leta 2008 do leta 2060, se bo delež najmlajših prebivalcev predvidoma znižal za 2 odstotni toþki, delež delovno sposobnega prebivalstva⁶ pa se bo iz 67 % znižal na 56 %. Najveþje spremembe se predvidevajo v deležu prebivalcev, starejših od petinšestdeset let, ki se bo predvidoma poveþal za 13 odstotnih toþk, kar bo predstavljalo skoraj tretjino celotnega prebivalstva Evropske unije. Poveþanje koeficienta starostne odvisnosti⁷ starega prebivalstva⁸ iz 25,39 % na 53,45 % pomeni, da smo v letu 2008 beležili razmerje 3,9 delovno sposobne osebe na posameznika, starega veþ kot petinšestdeset let, medtem ko bomo v letu 2060 predvidoma beležili le 1,9 delovno sposobne osebe na posameznika, starega veþ kot petinšestdeset let (Pangerc Pahernik 2010, 1).

Za premagovanje ekonomske krize in doseganje gospodarske rasti je treba zagotoviti ustrezno izobraženo in usposobljeno delovno silo. Zaradi narašþajoþih potreb po višje izobraženem osebju bo treba zagotoviti kakovost ter dostopnost sekundarnega in terciarnega izobraževanja.

ýe upoštevamo demografska gibanja, je ob oblikah formalnega izobraževanja pomemben vir tudi pridobivanje potrebnih kvalifikacij, zlasti pri odrasli populaciji, skozi neformalno izobraževanje in usposabljanje. Ker delež prebivalcev v starostni skupini petinšestdeset let in veþ hitro narašþa, se pojavljajo potrebe po dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju. Te potrebe lahko starejši uresniþijo skozi koncept vseživljenjskega uþenja (Pangerc Pahernik 2010, 3–4).

6 Delovno sposobno prebivalstvo vkljuþuje vse osebe, stare 15 let in veþ (Svetin 2009).

7 Koeficient starostne odvisnosti prikazuje razmerje med številom prebivalcev, starih 0–14 let, in prebivalcev, starih 65 let ali veþ, ter številom delovno sposobnih prebivalcev v starosti 15–64 let, pomnoženo s 100. Koeficient starostne odvisnosti pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev (Kalin in Razpotnik 2011).

8