Digitalni merilnik debeline

Merjenje premerov higienskih tamponov na digitalnem merilniku debeline (slika 9 a) (znamke Mitutoyo) smo izvedli po interni laboratorijski metodi LM 20 – 090 (3). Na digitalni merilnik lahko namestimo ploščico iz nerjavnega jekla premera 35 milimetrov in debeline 1,9 milimetra oziroma ploščico premera 55 milimetrov in debeline 2,04 milimetra. Merilna ploščica premera 55 milimetrov zajema večjo površino tampona in nam tako zagotavlja meritev premera tampona po njegovi celotni dolžini. Z namenom, da bi ugotovili razliko v natančnosti merjenja z eno oziroma drugo ploščico, smo izvedli meritve z obema ploščicama in jih med seboj primerjali.

Pri merjenju z digitalnim merilnikom debeline je sila, ki jo uporabljamo ob merjenju premera tampona, vedno enaka, in sicer 1,8 N (12). Vpliv človeškega faktorja je tako zmanjšan, prisoten je le ob vstavljanju tampona v aparat in ob odčitavanju rezultata.

Za primerjavo natančnosti meritev s 35 mm oziroma 55 mm merilo ploščico smo z obema ploščicama opravili merjenje 4-krat zložene vlaknovine. Ob merjenju deluje na merjenec konstantna sila 1,8 N. Rezultati so predstavljeni v preglednici 4.

14 Preglednica 4: Primerjava meritev s 35 mm in 55 mm merilo ploščico na digitalnem merilniku debeline. Predstavljene so meritve na 35 mm merilni ploščici, na 55 mm merilni ploščici in razlika, ki smo jo dobili z odštevanjem pridobljenih rezultatov na merilni ploščici 55 mm od rezultatov merilne ploščice 35 mm. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient.

Razliko med izmerjeno debelino tampona s ploščico 35 mm in debelino tampona, izmerjeno s ploščico 55 mm, smo določili tako, da smo od vrednosti, izmerjene s ploščico 35 mm, odšteli vrednost, izmerjeno s ploščico 55 mm (preglednica 5). Razlika med izmerjenimi vrednostmi dveh merilnih ploščic niha v razponu od 0,01 mm do 0,09 mm. Povprečna razlika je 0,07 mm.

Izmerjene vrednosti so višje pri merjenju z merilno ploščo širine 55 mm, saj zajema večjo površino merjenja.

15 3.2.3. Načini merjenja premera higienskega tampona

Premer (debelino) ovitih higienskih tamponov smo merili na 4 različne načine:

3.2.3.1. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom Pri merjenju debeline tampona po dolžini smo s kljunom pomičnega kljunastega merila zajeli tampon po dolžini (od vrha proti koncu tampona), kot vidimo na sliki 7. Tampon smo z merilom stisnili le toliko, da se je obdržal v merilu. Z obračanjem tampona v merilu smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno.

Slika 7: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi dolžini.

3.2.3.2. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom smo izvedli na polovici tampona, kot je vidno na sliki 8. Z obračanjem tampona med kljunoma merila smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno. Opisani način merjenja se uporablja v proizvodnji in redni kontroli kot primarni način merjenja debeline higienskih tamponov.

16 Slika 8: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi

širini.

3.2.3.3. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov

Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov prikazuje slika 9 b). Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.

a) b)

Slika 9: a) Digitalni merilnik debeline (12). b) Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 35 mm.

17 3.2.3.4. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno

ploščico 55 milimetrov

Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov prikazuje slika 10. Merjenje poteka enako kot merjenje debeline tampona z merilno ploščico 35 mm. Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku debeline enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.

Slika 10: Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 55 mm.

3.2.4. Kontrola kakovosti dimenzij higienskega tampona

Izmerjene dimenzije higienskih tamponov ne smejo presegati zahtev, ki so določene s strani podjetja in so predstavljene v preglednici 5.

Preglednica 5: Zahteve za dolžino in premer bombažnih in viskoznih digitalnih higienskih tamponov. (3)

Stroj Vrsta tampona Material Dolžina ovitega tampona (mm)

Premer (debelina) ovitega tampona

(mm)

1 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

2 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

3 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

4 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

5 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

18 Kontrola kakovosti določa vse potrebne postavitve dosega kakovosti v podjetju kot tudi izdelavo potrebne kontrolne dokumentacije. Izvaja se priprava in nadzor nad merilnimi metodami, kjer se pripravijo laboratorijske metode in validacije merilnih metod, ki so potrebne za nadaljnjo kontrolo. Zaradi doseganja visoke kakovosti vsake stopnje izdelave izdelka se kontrole izvajajo že na vhodnih surovinah, ki gredo v proizvodni proces in jih izvaja vhodna kontrola. Temu sledi izvajanje procesne kontrole kakovosti, katero izvajajo zaposleni v proizvodnji, ki so za to zadolženi. Pri končni kontroli kakovosti pa skrbijo za preverjanje kakovosti po internih standardih, sproščanje izdelkov, pripravo referenčnih vzorcev in izpis certifikatov. V primeru, da izdelki ne ustrezajo in so bila ugotovljena odstopanja, se izdelkov ne pošilja na trg ampak v reklamacijsko skladišče. (3)

Napake higienskih tamponov razvrščamo v tri skupine glede na njihovo pomembnost, to so:

kritične, velike in male napake (6). V primeru, da vrednost dolžine oziroma debeline higienskih tamponov ni v mejah določenih dimenzij, spada takšna napaka med velike napake.

Poleg izmerjenih vrednosti debeline smo izvajali tudi vizualno kontrolo tamponov in slikovno zabeležili razne nepravilnosti, ki lahko vplivajo na rezultat merjenja. Po pregledu vseh vzorcev lahko ugotovimo, da nepravilnosti na tamponu lahko vplivajo na premer (debelino) tampona in kasneje tudi na sam potek pakiranja na pakirnih strojih.

Dimenzije zloženk za določeno število tamponov Normal so prikazane v preglednici 6. Zaradi omogočanja brezhibnega poteka pakiranja tamponov mora biti njihov premer znotraj zahtevanih dimenzij. Dimenzijska neustreznost tampona se zazna s pomočjo senzorjev, čemur avtomatično sledi zaustavitev pakiranja. Naloga zaposlenega je nato, da iz stroja izloči dimenzijsko neustrezen tampon in poskrbi, da se proces pakiranja nemoteno nadaljuje. Vzrok za tovrstne napake je lahko v sami izdelavi tamponov, v stiskanju ali ovijanju zaščitne folije, lahko pride tudi do popuščanja tampona ali varov folije in podobno. Kontrola kakovosti in merjenje premera tamponov pred pakiranjem omogočata pravočasno odkrivanje napak ter posledično manj zastojev. Zato je pomembno poenotiti način merjenja premera tamponov in uskladiti pretok informacij med posameznimi oddelki. S tem se izognemo zastojem, ki upočasnjujejo proces izdelave in prinašajo izgubo podjetju. (3)

19 Preglednica 6: Prikaz dimenzij zloženk za določeno število tamponov Normal. (3)

Število tamponov Dimenzije zloženk

[mm]

16 106 x 53 x 26,5

24 106 x 53 x 44

32 105 x 53 x 53,5

56 106 x 53 x 93

64 106 x 53 x 103

80 106 x 53 x 130

3.2.5. Pogoji testiranja

Testiranje vzorcev smo izvajali v prostorih laboratorija kontrole kakovosti v podjetju pri standardnih pogojih preizkušanja (T = 20 °C ±2 °C in relativni zračni vlažnosti 65 % ±2 %).

Pred testiranjem smo vzorce klimatizirali 24 ur.

20

4. REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju so predstavljeni rezultati meritev z razpravo. Ob vsaki predstavljeni metodi so podani rezultati meritev (povprečje, minimum, maksimum, standardna deviacija in variacijski koeficient). Izmerjene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi vrednostmi drugega merilca, da bi ugotovili in ovrednotili vpliv človeškega faktorja. Predstavljenim meritvam sledi razprava z ugotovitvami.

4.1. Primerjava različnih metod merjenja premera higienskega tampona

4.1.1. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom V okviru merjenja premera (debeline) higienskega tampona s pomičnim kljunastim merilom po širini, ki je primarna metoda za merjenje premera tamponov v podjetju, smo izmerili premer 50 preizkušancem, ki so bili izdelani na 5 različnih strojih. V preglednici 7 so podani povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti, podanih po posameznih strojih.

Preglednica 7: Rezultati merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih

Številka stroja POVPREČJE podane zahteve, ki narekujejo, da povprečna izmerjena vrednost premera izmerjenih tamponov ne sme biti večja od 13,00 milimetrov. Pri stroju 1 smo dobili najvišjo povprečno vrednost premera v primerjavi z ostalimi stroji (12,97 mm, s standardnim odklonom 0,10 mm). Po vrsti sledijo nato stroji 4, 5 in 2. Pri stroju pod zaporedno številko 3 lahko opazimo najnižjo povprečno vrednost premera tampona, in sicer 12,75 mm.

21 Da bi dobili potrdilo, kako vpliva človeški faktor na rezultate merjenja, je merjenje ponovil drugi merilec. Tako smo lahko pridobljene rezultate dveh merilcev na istih vzorcih, izdelanih na istih strojih, primerjali med seboj in ugotovili, kakšne so razlike premera (debeline) higienskih tamponov, izmerjene s pomičnim kljunastim merilom po širini kot posledica različnih merilcev (človeškega faktorja). Rezultati merjenja premera (debeline) tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca so podani v preglednici 8.

Na podlagi rezultatov, predstavljenih v preglednici 8, vidimo, da so izmerjene vrednosti premerov tamponov drugega merilca nižje, kot so izmerjene vrednosti premera prvega merilca (preglednica 7). Najvišjo povprečno vrednost premera tampona (12,60 mm) lahko zasledimo pri strojih 1 in 2. Sledijo stroji pod zaporednimi številkami 4, 5 in 3. Maksimalne izmerjene vrednosti pri vseh strojih ne presegajo postavljene zahteve, ki znaša 13,00 mm.

Nasprotno pa lahko opazimo, da v primeru prvega merilca (preglednica 7), vse maksimalne vrednosti presegajo zahtevo.

Preglednica 8: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Številka stroja POVPREČJE

Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko ugotovimo, da je premer tamponov, izdelanih na stroju 1, višji kot je premer tamponov, izdelanih na drugih strojih. Ugotovimo lahko tudi, da je človeški faktor pomemben dejavnik pri merjenju debeline (premera) higienskih tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini. To je posledica različnega pritiska, ki ga različni merilci uporabijo pri merjenju, oziroma različnega mesta na tamponu, kjer se meri debelina (ta faktor bi odpadel, če bi merili debelino tampona po dolžini).

22 4.1.2. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom

Merjenje premera (debeline) istih vzorcev smo nadaljevali s pomičnim kljunastim merilom, le da smo premer vzorcev izmerili tako, da je bil tampon postavljen v kljunasto merilo po dolžini (slika 7). Želeli smo ugotoviti, kakšna je razlika v izmerjeni debelini tampona, če merimo z enako merilno napravo vendar drugačno postavitvijo vzorca. Z merjenjem po dolžini merimo premer na večji dolžini tampona kot pa pri merjenju po širini. Izmerjene vrednosti so podane v preglednici 9 (povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient).

Preglednica 9: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Številka stroja POVPREČJE

Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 9, je razvidno, da so vse povprečne vrednosti višje kot v primeru merjenja premera tamponov po širini. Povprečna vrednost premera tampona je zopet najvišja pri stroju 1 (13,09 mm) in celo presega zahtevo (13,00 mm). Stroja z najnižjo povprečno vrednostjo premera (12,95 mm) sta stroja 3 in 5. Najnižjo vrednost standardnega odklona in najnižji variacijski koeficient smo zabeležili pri stroju 2, pri katerem je bila povprečna vrednost izmerjenih meritev premera 12,97 mm.

Rezultati meritev drugega merilca so podani v preglednici 10. Ugotovimo lahko, da so povprečne vrednosti premera zopet nižje kot pri prvem merilcu (preglednica 9). Ugotovimo lahko tudi, da so vrednosti premera pri merjenju po dolžini višje kot pri merjenju po širini.

Najvišjo vrednost premera imajo tamponi, izdelani na stroju 2 (12,85 mm), najnižjo pa tamponi, izdelani na strojih 3, 4 in 5 (12,82 mm).

23 Preglednica 10: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Številka stroja POVPREČJE

Razlika med rezultati prvega in drugega merilca je očitna. Tako v primeru merjenja premera tamponov po širini kot po dolžini so rezultati drugega merilca nižji. Ugotovimo lahko, da na rezultate, dobljene ob določanju premera (debeline) tamponov s pomičnim kljunastim merilom, pomembno vpliva sila, ki jo merilec uporabi pri merjenju. Ugotovimo lahko tudi, da so rezultati, dobljeni z merjenjem po dolžini, višji kot v primeru merjenja po širini tampona.

To je posledica večje dolžine, na kateri se meri premer tampona. Menimo, da je za merjenje premera tampona bolj natančna metoda, pri kateri merimo premer tampona po dolžini.

4.1.2.1. Primerjava načina merjenja po širini in po dolžini z več merilci Pri izvajanju kontrole kakovosti se pri merjenju premera higienskih tamponov uporablja pomično kljunasto merilo. Ker smo želeli potrditi zanesljivost laboratorijske metode ter ugotoviti vpliv človeškega faktorja na rezultate, smo vseh 250 vzorcev dodelili desetim različnim merilcem, da izmerijo premer tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini in po dolžini. Tako bi potrdili vpliv načina merjenja različnih merilcev na končne vrednosti.

Rezultati teh meritev so predstavljeni v preglednici 11.

24 Preglednica 11: Primerjava rezultatov merjenja premera tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini in po dolžini desetih različnih merilcev. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti posameznega merilca.

Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 11, vidimo, da so pri merjenju premera (debeline) tamponov po širini povprečne vrednosti meritev različnih merilcev v razponu od 12,15 mm do 12,69 mm, medtem ko so vrednosti premera tamponov pri merjenju po dolžini med 12,70 mm in 13,09 mm. Razpon med meritvami pri slednjem (0,39 mm) je tako manjši od razpona med meritvami po širini (0,54 mm). To se jasno vidi tudi pri primerjavi standardnega odklona in variacijskega koeficienta, ki sta v primeru meritev po dolžini nižja kot v primeru merjenja po širini. Ugotovimo lahko, da je merjenje premera tamponov po dolžini primernejši in natančnejši način merjenja v primerjavi z merjenjem premera tamponov po širini.

25 4.1.3. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno

ploščico 35 milimetrov

Za merjenje premera (debeline) higienskih tamponov smo uporabili tudi digitalni merilnik debeline z merilno ploščico premera 35 milimetrov (slika 9). Pri omenjenem načinu merjenja so rezultati bolj natančni (neodvisni od človeškega faktorja), saj na merjenec delujemo s konstantno in vnaprej določeno silo 1,8 N. Želeli smo ugotoviti, kakšna je razlika med rezultati, pridobljenimi s pomičnim kljunastim merilom, ter rezultati, pridobljenimi na digitalnem merilniku debeline. V preglednici 12 so podani povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient meritev, izmerjenih z digitalnim merilnikom debeline in uporabo 35 mm merilne ploščice.

Preglednica 12: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Številka stroja POVPREČJE

Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 12, je razvidno, da je povprečni premer tamponov na 4 od 5 strojev tik pod zgornjo zahtevano mejo. Najvišji povprečni premer tamponov imajo tamponi, izdelani na stroju 1, ki zahtevano mejo celo presežejo (13,08 mm). Stroj 5, pri katerem so meritve v razponu od 12,73 mm do 13,08 mm, ima najnižje povprečje premera tamponov, ki znaša 12,91 mm. Pri stroju 1 lahko vidimo najnižji standardni odklon 0,08 mm in variacijski koeficient 0,61 %.

V preglednici 13 so predstavljeni rezultati drugega merilca. Vidimo lahko, da je tudi pri merjenju na digitalnem merilniku debeline pri merjenju z merilno ploščico 35 milimetrov prišlo do pomembne razlike v rezultatih. Najnižji povprečni premer tamponov (12,41 mm) imajo tamponi, izdelani na strojih 3 in 5. Najvišji povprečni premer tamponov (12,48 mm) pa je bil izmerjen na stroju 4.

26 Preglednica 13: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Razlika v rezultatih meritev z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline med prvim in drugim merilcem je precejšna in hkrati presenetljiva. Pričakovali smo namreč, da vpliva človeškega faktorja ne bo. Rezultati meritev prvega merilca so zopet višji od meritev drugega merilca. Če primerjamo meritve prvega merilca pri merjenju s pomičnim kljunastim merilom in merjenju z digitalnim merilnikom debeline ugotovimo, da se povprečja premera tamponov med seboj razlikujejo do 0,10 mm. Če primerjamo meritve drugega merilca pri merjenju s pomičnim kljunastim merilom in merjenju z digitalnim merilnikom debeline ugotovimo, da se povprečja premera tamponov med seboj razlikujejo do 0,41 mm.

Ugotovimo lahko, da so razlike med rezultati, pridobljenimi s kljunastim merilom in digitalnim merilnikom debeline, v primeru drugega merilca relativno velike in občutno večje kot pri prvem merilcu.

4.1.4. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov

Postopek merjenja na digitalnem merilniku debeline smo nadaljevali z uporabo merilne ploščice z večjim premerom, ki znaša 55 milimetrov. Ker so higienski tamponi velikosti Normal dolgi do 51,00 milimetrov, z merilno ploščico pokrijemo celoten tampon in mu tako izmerimo premer oziroma debelino po njegovi celotni dolžini. S tako pridobljenimi meritvami bi lahko ugotovili, ali prihaja do razlik v meritvah v primeru uporabe merilnih ploščic, ki se razlikujejo v premeru. Prav tako bi lahko utemeljili, kateri način merjenja premera je najbolj

27 natančen. Rezultati meritev z uporabo merilne ploščice s premerom 55 milimetrov so podani v preglednici 14 (povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient).

Preglednica 14: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.

Številka stroja POVPREČJE

Iz rezultatov, podanih v preglednici 14, lahko ugotovimo, da je povprečni premer tamponov, izdelanih na stroju 1, najvišji in znaša 13,01 mm. Povprečnemu premeru tamponov, izdelanih na stroju 1, sledi povprečni premer tamponov, izdelanih na stroju 4 (12,93 mm), nato sledijo tamponi, izdelani na strojih 3, 5 in 2, kjer zasledimo tampone z najnižjim premerom (12,79 mm). V primerjavi z meritvami, pridobljenimi s 35 mm merilno ploščico, so pridobljeni rezultati malenkost nižji.

V preglednici 15 so predstavljeni rezultati meritev drugega merilca. Ugotovimo lahko, da so vrednosti meritev drugega merilca nižje v primerjavi z izmerjenimi vrednostmi prvega merilca. Vidimo lahko tudi, da je premer tamponov stroja 1 zopet najvišji (12,92 mm).

Najnižjo povprečno vrednost premera vidimo pri tamponih, izdelanih na stroju 4 (12,57 mm).

Vidimo tudi, da so pridobljeni rezultati z merilno ploščico 55 milimetrov višji od rezultatov, ki so bili izmerjeni z merilno ploščico 35 milimetrov, in so bolj primerljivi z rezultati, ki smo jih izmerili s pomičnim kljunastim merilom.

28 Preglednica 15: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih. več merilci. Ugotovimo lahko tudi, da merjenje z merilno ploščico 35 milimetrov ne prinaša dovolj zanesljivih rezultatov, saj je premer ploščice premajhen za merjenje tamponov velikosti Normal, ker ne zajeme celotne površine tampona.

4.2. Razprava

V raziskavi smo uporabljali viskozne tampone velikosti Normal, za katere so veljale enake zahteve. Čeprav se na strojih izdelujejo higienskih tamponi enake sestave, dimenzije, ovoja in dimenzij, prihaja do odstopanj v premeru. Na osnovi merjenja premera viskoznih digitalnih tamponov lahko ugotovimo, da se tamponi med seboj razlikujejo glede na stroj, na katerem so bili izdelani. Ugotovimo lahko tudi, da pri nobenem tamponu nismo izmerili premera (debeline) pod spodnjo zahtevano mejo 12,0 mm.

Premer tamponov se je meril na štiri načine. Z uporabo pomičnega kljunastega merila (prečno

Premer tamponov se je meril na štiri načine. Z uporabo pomičnega kljunastega merila (prečno

In document DIPLOMSKO DELO (Strani 25-0)