Mikanje

Mikanje je tehnološki proces, kjer poteka razvlaknitev kosmičev v posamezna vlakna. To pripomore, da se vlakna izravnajo, očistijo nečistoč in ustvarijo kopreno.

V oddelek mikalnice pripeljejo bale, v katerih se nahajajo pakirana bombažna ali viskozna vlakna. Bale vlaken naložijo na nakladalnik ali pod t. i. pobiralnik. Sledi transportiranje vlaken v rahljalno komoro, kjer poteka začetno mešanje in rahljanje vlaken. Vlakna iz rahljalne komore potujejo skozi proces mikanja, ki poteka v mikalnici. Tvori se koprena, iz katere se kasneje izdela večplastna koprena. (4)

7 2.2.4. Izdelava večplastnega traku

Večplastno kopreno se izdeluje na bobnu, kjer se le-ta navija in utrjuje. V sledeči fazi pride do razreza na štiri različne širine (od 40 mm do 52 mm), odvisno od tega, za katero vrsto tampona se kopreno izdeluje. S pomočjo zlagalne cevi, ki služi kot transporter, se kopreno zlaga v posodo. Večplastna koprena v obliki traku je pripravljena za izdelavo higienskih tamponov. (4)

2.2.5. Izdelava higienskih tamponov

Glede na izdelavo higienskih tamponov ločimo stroje za izdelavo digitalnih higienskih tamponov in stroje za izdelavo aplikatorskih higienskih tamponov. Pri digitalnih tamponih gre za izdelavo tamponov iz bombažnega ali viskoznega traku, z dodajanjem vlaknovine, hidrofobne vrvice in zaščitne ovojnine s pritrjenim trgalnim trakom. Pri aplikatorskih tamponih se v proces izdelave dodajo še aplikatorske cevke. (4)

Slika 5: Primer stroja za izdelavo higienskih digitalnih tamponov. (3)

V stroj se dovaja večplastna koprena v obliki traku (trak vato), ki nato potuje skozi stroj na sliki 5, kjer se nareže na dolžino, potrebno za izdelavo enega tampona. Narezan trak vate nato nadaljuje pot proti varilnemu valjčku, ki zavari vlaknovino. Trak z zavarjeno vlaknovino potuje do naprave za vozlanje, kjer se doda vrvica tampona in se izvede vozel. Tako pripravljen trak vate potuje do navijalne naprave, ki poskrbi, da se vata zvije v zvitek in se utrdi. Sledi stiskalna naprava, ki je namenjena za stiskanje rolice v tampon na določeno dimenzijo. Ko zvitek stisne in oblikuje žlebove tampona, lahko ločimo aksialno in linearno stiskan tampon. S pomočjo ogrevanega oblikovalca se tamponu oblikuje zaobljena konica in tako je tampon izdelan in pripravljen na zaključni proces zavijanja in pakiranja. (6)

8 Oblikovan tampon se ovije v zaščitno folijo oziroma ovojnino, ki je predhodno narezana na dolžino, potrebno za ovijanje tampona. Zaščitno folijo se toplotno zavari ter vstavi v boben za pakiranje, kjer se zguba in zavari še zadnja stran tampona. (6)

Proces izdelave tamponov se zaključi na transportnem traku. Ta jih vodi skozi detektor, ki tampone loči na kakovostne in nekakovostne. Nekakovostni tamponi se izločijo, kakovostni pa nadaljujejo pot v pakirnico. (6)

Pri izdelavi tamponov je stroj pod nadzorom strojnika. Ta je zadolžen za odpravljanje napak, ki se pojavijo ob njegovem delovanju. Na stroju so nameščeni senzorji, ki zaznajo nepravilno delovanje in ob motnjah stroj avtomatsko ustavijo. Med najpomembnejše senzorje sodi senzor za zaznavanje prisotnosti vrvice, ki predstavlja najbolj kritično mesto v izdelavi tampona. S pomočjo svetlobnih senzorjev se pokaže točno mesto napake. (6)

2.2.6. Pakiranje

Pakiranje izdelanih higienskih tamponov lahko poteka ročno ali strojno. Pri digitalnih tamponih poteka pakiranje večinoma strojno, pri aplikatorskih tamponih pa samo ročno. Od načina pakiranja sta odvisna tudi število tamponov, ki se pakirajo, in oblika škatlice. (3)

2.3. Zagotavljanje kakovosti higienskih tamponov

Kakovost lahko opišemo kot skupek vseh aktivnosti in dolžnosti, ki se odražajo v obliki proizvodov. Pomeni, da s poimenovanjem »kakovost« določamo stopnjo, do katere mora proizvod izpolnjevati vse pripadajoče zahteve in karakteristike. (9)

Značilnosti izdelka, kot so velikost, barva, vsebina, embalaža in okus, so fizikalne značilnosti izdelka in so dejavniki za presojanje kakovosti. Bistvo zagotavljanja kakovosti je, da se osredotočimo na potrošnika in poskrbimo, da ustvarimo izdelek, ki bo ne le izpolnjeval njihove potrebe, ampak tudi poskrbel za varno uporabo. Zadovoljstvo kupca pripomore k ustvarjanju novih naročil ter prepoznavnosti izdelka na trgu, kar za podjetje pomeni uspeh.

Kakovost v podjetju se v praksi izvaja pri vhodni, procesni in končni kontroli. Posamezen izdelek ima določena merila, ki jih zaposleni natančno spremljajo in izvajajo potrebne analize, da bi izpolnjevali postavljene cilje. (9)

Pri redni kontroli higienskih tamponov se uporabljajo sledeče analize za ugotavljanje kakovosti le-teh. (3)

9 2.3.1. Določanje mase tampona

Masa higienskih tamponov se določa gravimetrično, z uporabo digitalne tehtnice. Uporabljena laboratorijska tehtnica z natančnostjo 0,01 g mora biti postavljena na površino, na katero ne vplivajo zunanji tresljaji. Digitalnim higienskim tamponom določamo maso z ovojem, nato ovoj odstranimo ter ponovno izmerimo maso samega tampona. Pri aplikatorskih tamponih poteka določanje mase v ovoju in z aplikatorsko cevko, nato se masa določi še samemu tamponu, ko odstranimo embalažo. Masa lahko vpliva na absorpcijo tamponov in je pomemben dejavnik tudi pri stabilnosti. (10)

2.3.2. Določanje dimenzije tamponov

Dimenzijske lastnosti tamponov doprinesejo k nemotenemu pakiranju le-teh v embalažo in zagotavljajo enakomerno absorpcijo. Na premer tampona vpliva tudi velikost tulca folije, v katerega je ovit higienski tampon. Surovina, iz katere je izdelan higienski tampon, je visoko hidrofilna. Na hidrofilnost pa vpliva tudi vlaga v prostoru. Na hidrofilnost surovine ne moremo vplivati s strojnimi parametri in nastavitvami stroja, vplivamo pa lahko na velikost tulca folije. V kolikor je tulec folije za ovoj higienskega tampona »ohlapen«, je verjetnost, da bodo tamponi tekom skladiščenja ekspandirali oz. se razširili in dobili malo večji premer. Po drugi strani nam tesno prilegajoči tulec lahko povzroča težave, še posebej pri izdelkih, ki imajo ovoj folije perforiran. V primeru večje ekspanzije surovine se higienski ovoj tampona odpre in izdelek ni več zaščiten pred vplivi okolja, zato je mikrobiološko neustrezen. (3).

Merjenje dolžine in premera poteka s pomočjo pomičnega kljunastega merila, ki ga v podjetju uporabljajo v vseh fazah izdelave in kontrole izdelka. Pri določanju dolžin in premera izmerimo digitalni tampon v ovoju, pri aplikatorskem tamponu pa samo tampon. Poleg dimenzijskih lastnosti tampona se izmeri tudi dolžina hidrofobne vrvice. (4)

2.3.3. Določanje stabilnosti tamponov

Pri določanju stabilnosti tampona ugotavljamo, kolikšna je tlačna sila, ki je potrebna za deformacijo tampona oziroma izgubo njegove oblike. Meritev se izvaja na dinamometru, na katerem sta na mestu prižem nameščeni dve plošči. Tampon (brez ovoja) namestimo pokončno na spodnjo ploščo, zgornja plošča pa se, ob našem ukazu v računalniškem programu, začne premikati navzdol. Hitrost zgornje plošče je konstantna, in sicer 100 mm/min., in deluje na tampon, dokler se ta ne sesede. V računalniškem programu se izpiše maksimalna sila, ki je bila potrebna za popolno sesedanje tampona. (10)

10 2.3.4. Določanje sile za pretrg vrvice

Prisotnost vrvice na tamponu je velikega pomena, saj z njo tampon varno odstranimo iz nožnice. Da bi omogočili nemoteno in varno odstranjevanje tampona, je potrebna določitev sile za pretrg vrvice. Silo določamo na dinamometru, na katerem je nameščena prižema, v katero namestimo tampon brez ovoja. Vrvico pritrdimo v drugo prižemo, ki je ob merjenju v mirujočem stanju. Ob našem ukazu se prične vlečna prižema premikati s hitrostjo 100 mm/min. Meritev se zaključi, ko se vrvica pretrga. Program nato izpiše maksimalno silo, ki je bila potrebna za pretrg vrvice. (10)

2.3.5. Določanje absorpcije tampona

Med najbolj pomembnimi lastnostmi tampona je sposobnost vpijanja tekočine oziroma njegova absorpcija. Ta se določa po laboratorijskem standardu, ki se izvaja po Edana standardu 350.0-02. Metoda se izvaja na aparatu Syngina, s katerim se simulira vaginalno okolje. Ko tampon brez ovoja vstavimo v stekleno bučko, se s pomočjo vode ustvari pritisk, ki poskrbi, da tampon stoji na mestu. Skozi cevko, ki je prislonjena na konico tampona, dovajamo testno tekočino, ki se enakomerno absorbira v celoten tampon. Metoda se zaključi, ko iz steklene bučke priteče testna tekočina in nam s tem sporoči, da je dosežena maksimalna absorpcija tampona. Do končnega rezultata pridemo tako, da določimo razliko med maso tampona pred testiranjem in njegovo maso po testiranju. (4)

2.4. Stanje raziskav na področju merjenja premerov higienskih tamponov

V podjetju se že dolgo srečujejo s težavo pri pakiranju kot posledico neustreznih dimenzij higienskega tampona. Da bi lahko rešili omenjeno težavo, je potrebno pod drobnogled vzeti potek same izdelave tampona, način merjenja dimenzije tampona ter nastavitve pakirnega stroja. Poleg fizikalnih lastnosti tampona, kot je na primer premer, vplivajo na pakiranje tudi sledeči dejavniki: (3)

- kako je izdelan ovoj tampona (ne popolno zavarjena ovojnina, štrleč trgalni trak …), - kvaliteta izseka (specifikacije, ki so pomembne za pravilno formiranje zloženke med

pakiranjem),

- priložena navodila (debelina knjižice z navodili), - nastavitve pakirnega stroja,

- oblika izdelane konice, ki jo zazna fotocelica, ko usmerja konico tampona.

Znotraj podjetja je bila v preteklosti izvedena analiza slabše produktivnosti na pakirnih strojih kot posledice neustreznih dimenzij tamponov. V analizi so premer oziroma debelino viskoznih tamponov merili na tri načine. Merjenje so izvedli s pomočjo pomičnega

11 kljunastega merila prečno po tamponu (na primaren način), s pomočjo pomičnega kljunastega merila vzdolžno po tamponu in na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico širine 35 milimetrov.

Vzorci so bili pridobljeni iz redne proizvodnje in so proizvedeni na 5 različnih strojih, ki jih v eksperimentalnem delu tudi sama obravnavam. Merjenje so izvajali na 250 vzorcih in prišli do sledečih zaključkov, ki so predstavljeni v preglednici 2.

Preglednica 2: Prikaz povprečnih vrednosti rezultatov analize, izvedene v podjetju. (3)

Številka merilom vzdolžno po tamponu najbolj optimalno. Podjetju so predlagali, da se primarni način merjenja prečno spremeni za vzdolžno. Glede na izmerjene podatke so potrdili, da so tamponi ustrezno izdelani in izpolnjujejo vse postavljene normative. (3)

12 3.

EKSPERIMENTALNI DEL

3.1. Testni vzorci

Kot testne vzorce smo uporabili 250 viskoznih digitalnih higienskih tamponov Normal z vlaknovino, izdelanih na 5 različnih strojih (označenih s številkami od 1 do 5), ki se med seboj razlikujejo po nastavitvah. Z vsakega posameznega stroja je bilo odvzetih 50 testnih tamponov, ki smo jih označili številčno od 1 do 50. Sestava in izdelava tampona, to so ovojnina, ki je bila uporabljena na tamponih, stiskalnica, material in vrsta tamponov, so prikazani v preglednici 3.

Preglednica 3: Sestava in izdelava testnih vzorcev (3)

Stroj Ovoj Stiskalnica Material Vrsta tampona

1 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL

2 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL

3 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL

4 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL

5 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL

Slika 6: Uporabljeni testni vzorci.

3.2. Določanje premera tampona

Premer tampona je zelo pomembna lastnost tampona, zato mora biti merjenje te lastnosti natančno in z minimalnimi odstopanji, ki bi bila posledica nepopolnosti merilne naprave. Za vsako metodo je postopek izvedbe meritve jasno določen. Do napak pri merjenju prihaja

13 lahko zaradi pomanjkljivosti merilne metode, okvare merilne naprave, vpliva okolice, vpliva merilca, vpliva merilne sile in težnosti, vpliva merjenca in njegovih nepopolnosti. Kot merilno napravo za merjenje premera tampona lahko uporabljamo pomično kljunasto merilo ali pa digitalni merilnik debeline. Natančnost merilnih naprav se je znatno povečala z napredkom tehnologije. Poleg omenjenih ročnih merilnih naprav poznamo skupino zahtevnejših elektronskih in optičnih merilnikov, ki zagotavljajo še večjo natančnost. Z njimi merimo hitreje, prihaja pa lahko tudi do pomanjkljivosti. (11)

3.2.1. Pomično kljunasto merilo

Pomično kljunasto merilo (slika 7 in slika 8) je merilo za merjenje manjših razdalj. Pri izvajanju metode merjenja premera tampona s pomičnim kljunastim merilom (znamke Mitutoyo) smo uporabili obstoječo interno laboratorijsko metodo LM 20 – 064, ki jo zaposleni v proizvodnji uporabljajo pri izvajanju redne kontrole (3). Natančnost uporabljenega digitalnega pomičnega merila je +/–0,02 mm. (11) Sila pritiska je odvisna od merilca, njegova dolžnost pa je, da silo pritiska ob merjenju vzorcev vzdržuje

3.2.2. Digitalni merilnik debeline

Merjenje premerov higienskih tamponov na digitalnem merilniku debeline (slika 9 a) (znamke Mitutoyo) smo izvedli po interni laboratorijski metodi LM 20 – 090 (3). Na digitalni merilnik lahko namestimo ploščico iz nerjavnega jekla premera 35 milimetrov in debeline 1,9 milimetra oziroma ploščico premera 55 milimetrov in debeline 2,04 milimetra. Merilna ploščica premera 55 milimetrov zajema večjo površino tampona in nam tako zagotavlja meritev premera tampona po njegovi celotni dolžini. Z namenom, da bi ugotovili razliko v natančnosti merjenja z eno oziroma drugo ploščico, smo izvedli meritve z obema ploščicama in jih med seboj primerjali.

Pri merjenju z digitalnim merilnikom debeline je sila, ki jo uporabljamo ob merjenju premera tampona, vedno enaka, in sicer 1,8 N (12). Vpliv človeškega faktorja je tako zmanjšan, prisoten je le ob vstavljanju tampona v aparat in ob odčitavanju rezultata.

Za primerjavo natančnosti meritev s 35 mm oziroma 55 mm merilo ploščico smo z obema ploščicama opravili merjenje 4-krat zložene vlaknovine. Ob merjenju deluje na merjenec konstantna sila 1,8 N. Rezultati so predstavljeni v preglednici 4.

14 Preglednica 4: Primerjava meritev s 35 mm in 55 mm merilo ploščico na digitalnem merilniku debeline. Predstavljene so meritve na 35 mm merilni ploščici, na 55 mm merilni ploščici in razlika, ki smo jo dobili z odštevanjem pridobljenih rezultatov na merilni ploščici 55 mm od rezultatov merilne ploščice 35 mm. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient.

Razliko med izmerjeno debelino tampona s ploščico 35 mm in debelino tampona, izmerjeno s ploščico 55 mm, smo določili tako, da smo od vrednosti, izmerjene s ploščico 35 mm, odšteli vrednost, izmerjeno s ploščico 55 mm (preglednica 5). Razlika med izmerjenimi vrednostmi dveh merilnih ploščic niha v razponu od 0,01 mm do 0,09 mm. Povprečna razlika je 0,07 mm.

Izmerjene vrednosti so višje pri merjenju z merilno ploščo širine 55 mm, saj zajema večjo površino merjenja.

15 3.2.3. Načini merjenja premera higienskega tampona

Premer (debelino) ovitih higienskih tamponov smo merili na 4 različne načine:

3.2.3.1. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom Pri merjenju debeline tampona po dolžini smo s kljunom pomičnega kljunastega merila zajeli tampon po dolžini (od vrha proti koncu tampona), kot vidimo na sliki 7. Tampon smo z merilom stisnili le toliko, da se je obdržal v merilu. Z obračanjem tampona v merilu smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno.

Slika 7: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi dolžini.

3.2.3.2. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom smo izvedli na polovici tampona, kot je vidno na sliki 8. Z obračanjem tampona med kljunoma merila smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno. Opisani način merjenja se uporablja v proizvodnji in redni kontroli kot primarni način merjenja debeline higienskih tamponov.

16 Slika 8: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi

širini.

3.2.3.3. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov

Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov prikazuje slika 9 b). Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.

a) b)

Slika 9: a) Digitalni merilnik debeline (12). b) Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 35 mm.

17 3.2.3.4. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno

ploščico 55 milimetrov

Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov prikazuje slika 10. Merjenje poteka enako kot merjenje debeline tampona z merilno ploščico 35 mm. Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku debeline enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.

Slika 10: Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 55 mm.

3.2.4. Kontrola kakovosti dimenzij higienskega tampona

Izmerjene dimenzije higienskih tamponov ne smejo presegati zahtev, ki so določene s strani podjetja in so predstavljene v preglednici 5.

Preglednica 5: Zahteve za dolžino in premer bombažnih in viskoznih digitalnih higienskih tamponov. (3)

Stroj Vrsta tampona Material Dolžina ovitega tampona (mm)

Premer (debelina) ovitega tampona

(mm)

1 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

2 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

3 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

4 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

5 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0

18 Kontrola kakovosti določa vse potrebne postavitve dosega kakovosti v podjetju kot tudi izdelavo potrebne kontrolne dokumentacije. Izvaja se priprava in nadzor nad merilnimi metodami, kjer se pripravijo laboratorijske metode in validacije merilnih metod, ki so potrebne za nadaljnjo kontrolo. Zaradi doseganja visoke kakovosti vsake stopnje izdelave izdelka se kontrole izvajajo že na vhodnih surovinah, ki gredo v proizvodni proces in jih izvaja vhodna kontrola. Temu sledi izvajanje procesne kontrole kakovosti, katero izvajajo zaposleni v proizvodnji, ki so za to zadolženi. Pri končni kontroli kakovosti pa skrbijo za preverjanje kakovosti po internih standardih, sproščanje izdelkov, pripravo referenčnih vzorcev in izpis certifikatov. V primeru, da izdelki ne ustrezajo in so bila ugotovljena odstopanja, se izdelkov ne pošilja na trg ampak v reklamacijsko skladišče. (3)

Napake higienskih tamponov razvrščamo v tri skupine glede na njihovo pomembnost, to so:

kritične, velike in male napake (6). V primeru, da vrednost dolžine oziroma debeline higienskih tamponov ni v mejah določenih dimenzij, spada takšna napaka med velike napake.

Poleg izmerjenih vrednosti debeline smo izvajali tudi vizualno kontrolo tamponov in slikovno zabeležili razne nepravilnosti, ki lahko vplivajo na rezultat merjenja. Po pregledu vseh vzorcev lahko ugotovimo, da nepravilnosti na tamponu lahko vplivajo na premer (debelino) tampona in kasneje tudi na sam potek pakiranja na pakirnih strojih.

Dimenzije zloženk za določeno število tamponov Normal so prikazane v preglednici 6. Zaradi omogočanja brezhibnega poteka pakiranja tamponov mora biti njihov premer znotraj zahtevanih dimenzij. Dimenzijska neustreznost tampona se zazna s pomočjo senzorjev, čemur avtomatično sledi zaustavitev pakiranja. Naloga zaposlenega je nato, da iz stroja izloči dimenzijsko neustrezen tampon in poskrbi, da se proces pakiranja nemoteno nadaljuje. Vzrok za tovrstne napake je lahko v sami izdelavi tamponov, v stiskanju ali ovijanju zaščitne folije, lahko pride tudi do popuščanja tampona ali varov folije in podobno. Kontrola kakovosti in merjenje premera tamponov pred pakiranjem omogočata pravočasno odkrivanje napak ter posledično manj zastojev. Zato je pomembno poenotiti način merjenja premera tamponov in uskladiti pretok informacij med posameznimi oddelki. S tem se izognemo zastojem, ki upočasnjujejo proces izdelave in prinašajo izgubo podjetju. (3)

19 Preglednica 6: Prikaz dimenzij zloženk za določeno število tamponov Normal. (3)

Število tamponov Dimenzije zloženk

[mm]

16 106 x 53 x 26,5

24 106 x 53 x 44

32 105 x 53 x 53,5

56 106 x 53 x 93

64 106 x 53 x 103

80 106 x 53 x 130

3.2.5. Pogoji testiranja

Testiranje vzorcev smo izvajali v prostorih laboratorija kontrole kakovosti v podjetju pri standardnih pogojih preizkušanja (T = 20 °C ±2 °C in relativni zračni vlažnosti 65 % ±2 %).

Pred testiranjem smo vzorce klimatizirali 24 ur.

20

4. REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju so predstavljeni rezultati meritev z razpravo. Ob vsaki predstavljeni metodi so podani rezultati meritev (povprečje, minimum, maksimum, standardna deviacija in variacijski koeficient). Izmerjene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi vrednostmi drugega merilca, da bi ugotovili in ovrednotili vpliv človeškega faktorja. Predstavljenim meritvam sledi razprava z ugotovitvami.

4.1. Primerjava različnih metod merjenja premera higienskega tampona

4.1. Primerjava različnih metod merjenja premera higienskega tampona

In document DIPLOMSKO DELO (Strani 18-0)