UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
SVJETLANA PEULIĆ
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
PRIMERJAVA RAZLIČNIH METOD MERJENJA PREMEROV HIGIENSKIH TAMPONOV
DIPLOMSKO DELO
SVJETLANA PEULIĆ
LJUBLJANA, september 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
COMPARISON OF DIFFERENT METHODS OF DIAMETER MEASUREMENTS OF HYGIENIC TAMPONS
DIPLOMA THESIS
SVJETLANA PEULIĆ
LJUBLJANA, September 2021
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU
Število listov: 44 Število strani: 32 Število slik: 9
Število preglednic: 15
Število literaturnih virov: 12
Študijski program: Visokošolski študijski program (1. stopnja) Tekstilno in oblačilno inženirstvo
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednik komisije: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc Član komisije: izr. prof. dr. Tatjana Rijavec Mentor: prof. dr. Andrej Demšar
Somentor: doc. dr. Jelena Vasiljević
Ljubljana, …….…………. :
ii
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so me spodbujali in verjeli v moj uspeh.
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Andreju Demšarju in somentorici doc. dr. Jeleni Vasiljević za potrpežljivost in napotke, ki so me pripeljali do cilja.
Velika zahvala gre univ. dipl. inž. teks. Damjani Dejan ter univ. dipl. inž. teks. Vesni Pestotnik za prijazno podporo, strokovno pomoč in prijetno sodelovanje.
Zahvaljujem se družini, prijateljem in partnerju, ki so me spodbujali pri študiju in pisanju diplomske naloge.
Hvala.
iii
IZVLEČEK
Namen diplomskega dela je bil preveriti natančnost metod merjenja premera (debeline) digitalnih higienskih tamponov, ki se trenutno uporabljajo pri kontroli kvalitete v industriji ter ustreznost in natančnost novo vpeljane metode. Teoretični del zajema predstavitev higienskih tamponov, ki se uporabljajo za žensko higiensko nego. Predstavljena je njihova zgradba in delitev (digitalni ter aplikatorski higienski tamponi) ter proces njihove izdelave. V eksperimentalnem delu so predstavljene metode merjenja debeline higienskih tamponov, ki so bile do sedaj v podjetju primarne (merjenje premera oziroma debeline s pomičnim kljunastim merilom), ter nov način merjenja z digitalnim merilnikom debeline ter uporabo merilnih plošč, pri katerem se pri merjenju premera upošteva celotno površino higienskega tampona ter na merjenca delujejo s konstantno silo 1,8 N. Metode merjenja premera so bile primerjane tako, da je bil premer izmerjen različnim higienskim tamponom velikosti Normal, izdelanim na petih različnih strojih na štiri različne načine. Določen je bil tudi vpliv človeškega faktorja na meritve (primerjava meritev različnih merilcev). Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da je način merjenja z digitalnim merilnikom debeline in merilno ploščico velikosti 55 milimetrov zanesljiv, da je meritvam s pomičnim kljunastim merilom potrebno nameniti več časa za izvedbo meritve in da je merjenje premera (debeline) s pomičnim kljunastim merilom po celotni dolžini tampona primerno za določanje premera tamponov, saj tudi s to metodo izpolnjujemo zahteve kontrole kakovosti.
Ključne besede: higienski tamponi, digitalni tamponi, premer tamponov, metoda merjenja, kontrola kakovosti
iv
ABSTRACT
The purpose of the thesis was to verify the accuracy of the methods of measuring the diameter (thickness) of digital hygienic tampons, which are currently used in the production of the company, and the adequacy and accuracy of the newly introduced method. The theory section includes a presentation of the hygienic tampons used for the hygienic care of women. Their structure and division (digital and applicator hygienic tampons) and the process of their products are presented.
The experimental part presents the methods of measuring the thickness of hygienic tampons, which have so far been primarily in the company (measuring the diameter or thickness with a slide caliper), and a new method of measuring with a digital scale and the use of measuring plates, and operate on the subject with a constant force of 1.8 N. The methods of measuring the diameter (thickness) were compared so that the diameter was measured with different “Normal” sizes, hygienic tampons manufactured on five different machines in four different ways. The influence of the human factor on measurements (comparison of measurements of different meters) was also determined. Based on the research, it was found that the method of measuring with a digital watch and a measuring plate of 55 millimeters is the most appropriate and reliable for applicator-free hygienic tampons, that measurements with a slide caliper require more time to perform the measurement and that measuring diameter with a slide caliper for the entire length of the tampon, suitable for determining the diameter of the tampons, as this method also meets the requirements of quality control.
Key words: hygienic tampons, applicator-free tampons, diameter of tampons, method of measurement, quality control
v
VSEBINSKO KAZALO
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 2
2.1. Splošno o higienskih tamponih ... 2
2.1.1. Delitev tamponov ... 2
2.1.2. Zgradba tampona ... 3
2.1.3. Digitalni tamponi ... 3
2.1.4. Pakiranje digitalnih tamponov ... 4
2.1.5. Aplikatorski tamponi ... 4
2.1.6. Pakiranje aplikatorskih tamponov ... 5
2.2. Izdelava higienskih tamponov ... 6
2.2.1. Tehnologija izdelave... 6
2.2.2. Priprava prediva ... 6
2.2.3. Mikanje ... 6
2.2.4. Izdelava večplastnega traku ... 7
2.2.5. Izdelava higienskih tamponov ... 7
2.2.6. Pakiranje ... 8
2.3. Zagotavljanje kakovosti higienskih tamponov ... 8
2.3.1. Določanje mase tampona ... 9
2.3.2. Določanje dimenzije tamponov ... 9
2.3.3. Določanje stabilnosti tamponov ... 9
2.3.4. Določanje sile za pretrg vrvice ... 10
2.3.5. Določanje absorpcije tampona... 10
2.4. Stanje raziskav na področju merjenja premerov higienskih tamponov ... 10
3. EKSPERIMENTALNI DEL ... 12
3.1. Testni vzorci ... 12
3.2. Določanje premera tampona ... 12
3.2.1. Pomično kljunasto merilo ... 13
3.2.2. Digitalni merilnik debeline ... 13
3.2.3. Načini merjenja premera higienskega tampona... 15
3.2.3.1. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom ... 15
3.2.3.2. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom ... 15
vi 3.2.3.3. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno
ploščico 35 milimetrov ... 16
3.2.3.4. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov ... 17
3.2.4. Kontrola kakovosti dimenzij higienskega tampona... 17
3.2.5. Pogoji testiranja ... 19
4. REZULTATI Z RAZPRAVO ... 20
4.1. Primerjava različnih metod merjenja premera higienskega tampona ... 20
4.1.1. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom ... 20
4.1.2. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom ... 22
4.1.2.1. Primerjava načina merjenja po širini in po dolžini z več merilci ... 23
4.1.3. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov ... 25
4.1.4. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov ... 26
4.2. Razprava ... 28
5. ZAKLJUČEK ... 30
6. VIRI IN LITERATURA ... 31
vii
SEZNAM SLIK
Slika 1: Osnovna skica digitalnega tampona ... 3
Slika 2: Digitalni tamponi v različnih ovojih ... 4
Slika 3: Aplikatorski tampon. ... 5
Slika 4: Osnovna skica aplikatorskega tampona ... 5
Slika 5: Primer stroja za izdelavo higienskih digitalnih tamponov. ... 7
Slika 6: Uporabljeni testni vzorci. ... 12
Slika 7: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi dolžini. ... 15
Slika 8: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi širini. ... 16
Slika 9: a) Digitalni merilnik debeline b) Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 35 mm. ... 16
viii
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Delitev tamponov glede na njihovo vpojnost. ... 2 Preglednica 2: Prikaz povprečnih vrednosti rezultatov analize izvedene v podjetju. ... 11 Preglednica 3: Sestava in izdelava testnih vzorcev ... 12 Preglednica 4: Primerjava meritev s 35 mm in 55 mm merilo ploščico na digitalnem merilniku debeline. ... 14 Preglednica 5: Zahteve za dolžino in premer bombažnih in viskoznih digitalnih higienskih tamponov. ... 17 Preglednica 6: Prikaz dimenzij zloženk za določeno število tamponov Normal ... 19 Preglednica 7: Rezultati merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom. ... 20 Preglednica 8: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. ... 21 Preglednica 9: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom. ... 22 Preglednica 10: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. ... 23 Preglednica 11: Primerjava rezultatov merjenja premera tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini in po dolžini desetih različnih merilcev ... 24 Preglednica 12: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. ... 25 Preglednica 13: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. ... 26 Preglednica 14: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. ... 27 Preglednica 15: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. ... 28
ix
SEZNAM OKRAJŠAV IN SIMBOLOV
LDPE - low density polyethylene (polietilen nizke gostote) NF - naturflex
AQL - acceptable quality limit (sprejemljiva raven kakovosti) PP - polipropilen
STDEV - standardni odklon, pomeni odklon podatkov od aritmetične sredine.
CV - koeficient variacije prikazuje razpršitev statističnih enot okoli aritmetične sredine njihove statistične populacije.
1
1. UVOD
Diplomsko delo je bilo izvedeno v slovenskem podjetju z dolgoletno tradicijo in je znano po proizvodnji in prodaji sanitetnega materiala, pomožnih zdravilnih sredstev, izdelkov za higieno ter netkanih tekstilij. V podjetju je 600 zaposlenih od tega 70 % žensk. Ponašajo se z bogato ponudbo različnih izdelkov. Med drugim poteka v podjetju proizvodnja in pakiranje tamponov in vložkov (tudi v embalaži drugih blagovnih znamk). Kar nekaj svetovnih blagovnih znamk ponuja pod svojim imenom tampone ter vložke, ki so bili izdelani prav v tem podjetju.(1) Podjetje proda na tujem trgu več kot polovico svojih izdelkov. Med drugim se velik del aplikatorskih tamponov izvozi v Združene države Amerike (ZDA). Visoka kakovost izdelkov tega podjetja temelji na inovativnosti pri njihovem razvoju. Primer sta prvi higienski vložki na trgu za športnike, izdelani iz Tencela, ter patentirani plavalni tamponi.
Zelo uspešni so tudi na področju izdelkov za inkontinenco. (2)
Kontrola kakovosti proizvedenih izdelkov v podjetju omogoča povečanje varnosti in zadovoljstva kupcev. Za njeno uspešno opravljanje se kontrolne aktivnosti za materiale, trgovsko blago, polizdelke in izdelke izvajajo skladno s predpisanimi plani kontrole. V slednjih so predpisani kakovostni parametri, ki vplivajo ne samo na kakovost izdelka, ampak tudi na njegovo varno uporabo v skladu z zakonodajo. Vsak od posameznih parametrov ima opredeljeno pomembnost s pomočjo določene sprejemljive ravni kakovosti (AQL – acceptable quality limit), ki določa mejna odstopanja za posamezne parametre. Primerni kontrolni postopki, ki vključujejo sprejete in odobrene laboratorijske metode, omogočajo analizo in določanje ustreznosti kakovostnih parametrov za material, trgovsko blago in izdelek.
Premer oziroma debelina tampona je fizikalna lastnost tampona, ki je pomembna pri pakiranju tamponov v zloženke. Slednje so izdelane po točno določenih dimenzijah in so namenjene za določeno število in vrsto higienskih tamponov. (3)
Zaradi želje po optimalni produktivnosti na pakirnih strojih ter čim manj zastojih smo želeli ugotoviti, kakšna so odstopanja med posameznimi metodami merjenja premera tamponov, ki se trenutno uporabljajo v podjetju. Namen diplomskega dela je tako preveriti natančnost metod merjenja premera (debeline) digitalnih higienskih tamponov, ki se trenutno uporabljajo v proizvodnji podjetja, ter ustreznost in natančnost novo vpeljane metode.
2
2. TEORETIČNI DEL
2.1. Splošno o higienskih tamponih
Higienski tamponi so izdelki za osebno nego, ki so namenjeni za ženske v času menstrualnega ciklusa (4). Zaradi svojih absorpcijskih lastnosti vpijajo menstrualno tekočino znotraj nožnice in skrbijo za čisto in suho zunanjost telesa. Uporabnice tovrstne tampone velikokrat uporabijo za športne ali gibalne aktivnosti, saj nudijo diskretnost in udobnost. Higienski tamponi se uporabljajo tudi za zmanjšanje krvavitve po ekstrakciji zoba (5).
Po izdelavi se tampone zaščiti z ovojnino oziroma so pakirani v vrečki. Ko odstranimo zaščitno embalažo, je tampon pripravljen za uporabo. Pri uporabi moramo skrbeti za higieno rok, saj ob nameščanju sežemo v notranjost telesa. Tampon uporabimo tako, da njegovo glavo namestimo v nožnico, varnostno vrvico pa pustimo zunaj nje. Prožne mišice omogočajo, da je tampon na enem in istem mestu, v nasprotnem primeru pa lahko čutimo nelagodje. Po uporabi tampon odstranimo s potegom varnostne vrvice iz nožnice. (4)
Na tržišču poznamo tampone različne surovinske sestave, velikosti in oblik. Dodatno so lahko tamponi odišavljeni ali pa vsebujejo probiotike, ki delujejo blagodejno na nožnico, saj ščitijo njeno mikrofloro in vzdržujejo optimalno pH-vrednost (4). Poleg omenjenih možnosti poznamo tudi tampone z izvlečki materine dušice, ki ščitijo pred vnetji, delujejo protibakterijsko in protiglivično (4).
2.1.1. Delitev tamponov
Glede na surovinsko sestavo poznamo bombažne in viskozne tampone. Glede na absorpcijske lastnosti tampone ločimo po vpojni vrednosti po Edana standardu NWSP 350.1.R1(20) – Menstrual tampons absorbency, ki je prikazana v preglednici 1. Absorpcija tamponov je izražena v gramih absorbirane tekočine in grafično ponazorjena s kapljicami. (6)
Preglednica 1: Delitev tamponov glede na njihovo vpojnost. (6)
Število kapljic Absorpcija tampona [g]
1 kapljica < 6
2 kapljici 6–9
3 kapljice 9–12
4 kapljice 12–15
5 kapljic 15–18
6 kapljic 18–21
3 Ker se poimenovanje velikosti tamponov za evropski in ameriški trg razlikuje, se velikost določi glede na vpojnost. Pri kontroli kakovosti morajo zaposleni paziti na vrednosti vpojnosti, ki so predpisane za posamezno državo oziroma posameznega kupca. (3)
2.1.2. Zgradba tampona
Tampone sestavlja koprenski trak, ki je lahko iz bombažnih ali viskoznih vlaken. Varnostna vrvica je vpeljana v trak in je lahko položena zamaknjeno. Pri viskoznih tamponih lahko opazimo vlaknovino, ki ščiti proti odpuščanju vlaken in je pritrjena na trak. Zaradi boljše absorpcije trak oblikujejo tako, da je stisnjen v obliki ožlebljenega valja z osmimi vtisnjenimi žlebovi. Za lažjo namestitev je konica tampona oblikovana v obliko gobe. Varnostna vrvica s hidrofobnimi sposobnostmi visi iz spodnjega dela in ima na koncu vozel. Poznamo dve vrsti tamponov, in sicer digitalne in aplikatorske tampone. (4)
2.1.3. Digitalni tamponi
Digitalni higienski tamponi so namenjeni ročnemu vstavljanju tampona v nožnico, kar nam pove poimenovanje tampona (angl. digit – prst). Običajno so izdelani iz bombažnih oziroma viskoznih vlaken. Tampon je oblikovan tako, da je stisnjen v obliki ožlebljenega valja z osmimi vtisnjenimi žlebovi enake globine. Tampon je zato lepo oblikovan in omogoča enostaven zdrs v nožnico ter enakomerno absorpcijo menstrualne tekočine. Digitalni tamponi se od aplikatorskih razlikujejo po obliki konice. Na spodnjem delu tampona se nahaja hidrofobna vrvica, ki je zložena in ima na koncu vozel. (3, 4)
Slika 1: Osnovna skica digitalnega tampona: A – Dolžina tampona, B – Dolžina vrvice, C – Dolžina vrvice od vozla do konca, D – Premer (debelina) ovitega tampona. (4)
4 Digitalni tamponi so oviti v polipropilenski ali celofanski ovoj. Trgalni trak, ki ga potrebujemo za odvitje zaščitnega ovoja tampona, je predhodno prilepljen na zaščitni ovoj.
Poznamo tudi »twist off« odvitje zaščitnega ovoja oziroma odvijanje z zasukom. V tem primeru je zaščitni ovoj predhodno potiskan in perforiran in za odvitje ne potrebujemo trgalnega traku, ampak odvitje izvršimo z zasukom ovoja tampona. (3)
Slika 2: Digitalni tamponi v različnih ovojih: A – Twist off, B – trgalni trak, C – barvni ovoj.
(3)
2.1.4. Pakiranje digitalnih tamponov
Pakiranje digitalnih tamponov se lahko izvaja avtomatsko na stroju ali ročno.
Avtomatsko pakiranje se izvaja na pakirnih strojih. Število tamponov, pakiranih v zloženko, in dimenzije zloženke določi naročnik. Pakirni stroj omogoča pakiranje od 16 do 80 tamponov, ki so pred tem vizualno pregledani. Sestavljanje zloženk in vstavljanje tamponov v le-te je avtomatsko. Ob zaključku se zloženke zalepijo in označijo s številko LOT in datumom uporabe. (6, 3)
Če naročnik izrazi željo po pakiranju digitalnih tamponov v vrečke ali pločevinke, oziroma če je število tamponov v zloženki manjše kot 16 ali ni večkratnik števila 8, se delo izvaja ročno.
Ob pakiranju se poskrbi tudi za vizualni pregled digitalnih tamponov, ob katerem se deformirane tampone izloči. (6)
2.1.5. Aplikatorski tamponi
Aplikatorski tamponi so sestavljeni iz tampona ter aplikatorske cevke, s pomočjo katere vstavimo tampon v telo (nožnico). Surovinska sestava tampona je enaka kot pri digitalnih tamponih. Posebnost pri aplikatorskih tamponih je cevka, ki je sestavljena iz zunanje in
5 notranje cevke. Izdelani sta iz polietilena nizke gostote (LDPE), lubrikanta za boljšo drsnost in barvila. Poznamo tudi Bio based aplikatorske cevke. Za izdelavo cevke je uporabljen sladkorni trs, ki ni derivat nafte ter ne vsebuje dodanih barvil. (3)
Slika 3: Aplikatorski tampon. (6)
Pri izdelavi tamponov za aplikatorsko cevko se na stiskalnici izdela gobasta oblika konice, ki omogoča prileganje cevki. Tampon se nato vstavi v cevko tako, da je gobasti del tampona izven notranje cevke, hkrati pa se dotika zob, ki so na zunanji cevki. Zobci zagotovijo, da tampon med nameščanjem ne zdrsne iz cevke. Vrvica tampona pa visi iz cevke in potrebno je paziti, da se med pakiranjem ne zavari v zaščitni ovoj. (3)
Slika 4: Osnovna skica aplikatorskega tampona: A – Dolžina tampona, B – Dolžina vrvice, C – Dolžina vrvice od vozla do konca, D – Premer (debelina) ovitega tampona, E – Širina
gobaste konice, F – Višina gobaste glavice. (3) 2.1.6. Pakiranje aplikatorskih tamponov
Pakiranje aplikatorskih tamponov poteka v proizvodnji ročno.(6)
Število ovitih tamponov, ki se jih pakira v določeno zloženko, določi naročnik. Standardno pakiranje v zloženke določa 8, 12, 16, 24 ali 32 tamponov. V zloženke se pakira tampone enakih velikosti, razen če kupec zahteva drugače. Možnosti prilagajanja so odprte glede na to, da se lahko izdelek v zloženke pakira ročno. Vsak naročnik ima svojo zloženko, ki se od ostalih razlikuje po dizajnu, dimenziji, številu pakiranj v določeno embalažo in podobnem. (3)
6 2.2. Izdelava higienskih tamponov
2.2.1. Tehnologija izdelave
Od vhodne surovine do prodajnega izdelka je potrebno izvesti posamezne faze izdelave. Za izdelavo higienskih tamponov poznamo sledeče faze izdelave: (7)
1. Priprava prediva za mikanje.
2. Izdelava večplastnega koprenskega traku.
3. Oblikovanje higienskega tampona na stroju.
4. Pakiranje in odprema do kupcev.
2.2.2. Priprava prediva
Kot smo že omenili, za izdelavo higienskih tamponov uporabljamo viskozna ali bombažna vlakna, odvisno od vrste izdelka. (6)
Viskozna vlakna za izdelavo viskoznih higienskih tamponov morajo imeti poleg primerne vpojnosti tudi dobre mehanske lastnosti. Analiza kemično-fizikalnih lastnosti viskoznih vlaken je pokazala, da so viskozna vlakna primerna za izdelavo vpojnih izdelkov. Poleg vpojnih lastnosti se danes usmerjajo v izdelavo visoko kakovostnih viskoznih vlaken, ki so okolju prijazna. (8) V proizvodnji viskoznih higienskih tamponov so se sprva uporabljala regularna viskozna vlakna, ki imajo visoko absorpcijo. Kasneje so se pojavila trilobalna vlakna s še večjo absorpcijo, kot jo imajo regularna viskozna vlakna. Danes pa se za izdelavo viskoznih higienskih tamponov uporablja mešanica regularnih in trilobalnih viskoznih vlaken, odvisno od želene absorpcije higienskega tampona. (6)
Za bombažne higienske tampone se uporablja 100-odstotni naravni bombaž, ki je predhodno obdelan oziroma kemično ter mehansko očiščen nečistoč, kot so pektin, vosek in pigmenti. (4)
2.2.3. Mikanje
Mikanje je tehnološki proces, kjer poteka razvlaknitev kosmičev v posamezna vlakna. To pripomore, da se vlakna izravnajo, očistijo nečistoč in ustvarijo kopreno.
V oddelek mikalnice pripeljejo bale, v katerih se nahajajo pakirana bombažna ali viskozna vlakna. Bale vlaken naložijo na nakladalnik ali pod t. i. pobiralnik. Sledi transportiranje vlaken v rahljalno komoro, kjer poteka začetno mešanje in rahljanje vlaken. Vlakna iz rahljalne komore potujejo skozi proces mikanja, ki poteka v mikalnici. Tvori se koprena, iz katere se kasneje izdela večplastna koprena. (4)
7 2.2.4. Izdelava večplastnega traku
Večplastno kopreno se izdeluje na bobnu, kjer se le-ta navija in utrjuje. V sledeči fazi pride do razreza na štiri različne širine (od 40 mm do 52 mm), odvisno od tega, za katero vrsto tampona se kopreno izdeluje. S pomočjo zlagalne cevi, ki služi kot transporter, se kopreno zlaga v posodo. Večplastna koprena v obliki traku je pripravljena za izdelavo higienskih tamponov. (4)
2.2.5. Izdelava higienskih tamponov
Glede na izdelavo higienskih tamponov ločimo stroje za izdelavo digitalnih higienskih tamponov in stroje za izdelavo aplikatorskih higienskih tamponov. Pri digitalnih tamponih gre za izdelavo tamponov iz bombažnega ali viskoznega traku, z dodajanjem vlaknovine, hidrofobne vrvice in zaščitne ovojnine s pritrjenim trgalnim trakom. Pri aplikatorskih tamponih se v proces izdelave dodajo še aplikatorske cevke. (4)
Slika 5: Primer stroja za izdelavo higienskih digitalnih tamponov. (3)
V stroj se dovaja večplastna koprena v obliki traku (trak vato), ki nato potuje skozi stroj na sliki 5, kjer se nareže na dolžino, potrebno za izdelavo enega tampona. Narezan trak vate nato nadaljuje pot proti varilnemu valjčku, ki zavari vlaknovino. Trak z zavarjeno vlaknovino potuje do naprave za vozlanje, kjer se doda vrvica tampona in se izvede vozel. Tako pripravljen trak vate potuje do navijalne naprave, ki poskrbi, da se vata zvije v zvitek in se utrdi. Sledi stiskalna naprava, ki je namenjena za stiskanje rolice v tampon na določeno dimenzijo. Ko zvitek stisne in oblikuje žlebove tampona, lahko ločimo aksialno in linearno stiskan tampon. S pomočjo ogrevanega oblikovalca se tamponu oblikuje zaobljena konica in tako je tampon izdelan in pripravljen na zaključni proces zavijanja in pakiranja. (6)
8 Oblikovan tampon se ovije v zaščitno folijo oziroma ovojnino, ki je predhodno narezana na dolžino, potrebno za ovijanje tampona. Zaščitno folijo se toplotno zavari ter vstavi v boben za pakiranje, kjer se zguba in zavari še zadnja stran tampona. (6)
Proces izdelave tamponov se zaključi na transportnem traku. Ta jih vodi skozi detektor, ki tampone loči na kakovostne in nekakovostne. Nekakovostni tamponi se izločijo, kakovostni pa nadaljujejo pot v pakirnico. (6)
Pri izdelavi tamponov je stroj pod nadzorom strojnika. Ta je zadolžen za odpravljanje napak, ki se pojavijo ob njegovem delovanju. Na stroju so nameščeni senzorji, ki zaznajo nepravilno delovanje in ob motnjah stroj avtomatsko ustavijo. Med najpomembnejše senzorje sodi senzor za zaznavanje prisotnosti vrvice, ki predstavlja najbolj kritično mesto v izdelavi tampona. S pomočjo svetlobnih senzorjev se pokaže točno mesto napake. (6)
2.2.6. Pakiranje
Pakiranje izdelanih higienskih tamponov lahko poteka ročno ali strojno. Pri digitalnih tamponih poteka pakiranje večinoma strojno, pri aplikatorskih tamponih pa samo ročno. Od načina pakiranja sta odvisna tudi število tamponov, ki se pakirajo, in oblika škatlice. (3)
2.3. Zagotavljanje kakovosti higienskih tamponov
Kakovost lahko opišemo kot skupek vseh aktivnosti in dolžnosti, ki se odražajo v obliki proizvodov. Pomeni, da s poimenovanjem »kakovost« določamo stopnjo, do katere mora proizvod izpolnjevati vse pripadajoče zahteve in karakteristike. (9)
Značilnosti izdelka, kot so velikost, barva, vsebina, embalaža in okus, so fizikalne značilnosti izdelka in so dejavniki za presojanje kakovosti. Bistvo zagotavljanja kakovosti je, da se osredotočimo na potrošnika in poskrbimo, da ustvarimo izdelek, ki bo ne le izpolnjeval njihove potrebe, ampak tudi poskrbel za varno uporabo. Zadovoljstvo kupca pripomore k ustvarjanju novih naročil ter prepoznavnosti izdelka na trgu, kar za podjetje pomeni uspeh.
Kakovost v podjetju se v praksi izvaja pri vhodni, procesni in končni kontroli. Posamezen izdelek ima določena merila, ki jih zaposleni natančno spremljajo in izvajajo potrebne analize, da bi izpolnjevali postavljene cilje. (9)
Pri redni kontroli higienskih tamponov se uporabljajo sledeče analize za ugotavljanje kakovosti le-teh. (3)
9 2.3.1. Določanje mase tampona
Masa higienskih tamponov se določa gravimetrično, z uporabo digitalne tehtnice. Uporabljena laboratorijska tehtnica z natančnostjo 0,01 g mora biti postavljena na površino, na katero ne vplivajo zunanji tresljaji. Digitalnim higienskim tamponom določamo maso z ovojem, nato ovoj odstranimo ter ponovno izmerimo maso samega tampona. Pri aplikatorskih tamponih poteka določanje mase v ovoju in z aplikatorsko cevko, nato se masa določi še samemu tamponu, ko odstranimo embalažo. Masa lahko vpliva na absorpcijo tamponov in je pomemben dejavnik tudi pri stabilnosti. (10)
2.3.2. Določanje dimenzije tamponov
Dimenzijske lastnosti tamponov doprinesejo k nemotenemu pakiranju le-teh v embalažo in zagotavljajo enakomerno absorpcijo. Na premer tampona vpliva tudi velikost tulca folije, v katerega je ovit higienski tampon. Surovina, iz katere je izdelan higienski tampon, je visoko hidrofilna. Na hidrofilnost pa vpliva tudi vlaga v prostoru. Na hidrofilnost surovine ne moremo vplivati s strojnimi parametri in nastavitvami stroja, vplivamo pa lahko na velikost tulca folije. V kolikor je tulec folije za ovoj higienskega tampona »ohlapen«, je verjetnost, da bodo tamponi tekom skladiščenja ekspandirali oz. se razširili in dobili malo večji premer. Po drugi strani nam tesno prilegajoči tulec lahko povzroča težave, še posebej pri izdelkih, ki imajo ovoj folije perforiran. V primeru večje ekspanzije surovine se higienski ovoj tampona odpre in izdelek ni več zaščiten pred vplivi okolja, zato je mikrobiološko neustrezen. (3).
Merjenje dolžine in premera poteka s pomočjo pomičnega kljunastega merila, ki ga v podjetju uporabljajo v vseh fazah izdelave in kontrole izdelka. Pri določanju dolžin in premera izmerimo digitalni tampon v ovoju, pri aplikatorskem tamponu pa samo tampon. Poleg dimenzijskih lastnosti tampona se izmeri tudi dolžina hidrofobne vrvice. (4)
2.3.3. Določanje stabilnosti tamponov
Pri določanju stabilnosti tampona ugotavljamo, kolikšna je tlačna sila, ki je potrebna za deformacijo tampona oziroma izgubo njegove oblike. Meritev se izvaja na dinamometru, na katerem sta na mestu prižem nameščeni dve plošči. Tampon (brez ovoja) namestimo pokončno na spodnjo ploščo, zgornja plošča pa se, ob našem ukazu v računalniškem programu, začne premikati navzdol. Hitrost zgornje plošče je konstantna, in sicer 100 mm/min., in deluje na tampon, dokler se ta ne sesede. V računalniškem programu se izpiše maksimalna sila, ki je bila potrebna za popolno sesedanje tampona. (10)
10 2.3.4. Določanje sile za pretrg vrvice
Prisotnost vrvice na tamponu je velikega pomena, saj z njo tampon varno odstranimo iz nožnice. Da bi omogočili nemoteno in varno odstranjevanje tampona, je potrebna določitev sile za pretrg vrvice. Silo določamo na dinamometru, na katerem je nameščena prižema, v katero namestimo tampon brez ovoja. Vrvico pritrdimo v drugo prižemo, ki je ob merjenju v mirujočem stanju. Ob našem ukazu se prične vlečna prižema premikati s hitrostjo 100 mm/min. Meritev se zaključi, ko se vrvica pretrga. Program nato izpiše maksimalno silo, ki je bila potrebna za pretrg vrvice. (10)
2.3.5. Določanje absorpcije tampona
Med najbolj pomembnimi lastnostmi tampona je sposobnost vpijanja tekočine oziroma njegova absorpcija. Ta se določa po laboratorijskem standardu, ki se izvaja po Edana standardu 350.0-02. Metoda se izvaja na aparatu Syngina, s katerim se simulira vaginalno okolje. Ko tampon brez ovoja vstavimo v stekleno bučko, se s pomočjo vode ustvari pritisk, ki poskrbi, da tampon stoji na mestu. Skozi cevko, ki je prislonjena na konico tampona, dovajamo testno tekočino, ki se enakomerno absorbira v celoten tampon. Metoda se zaključi, ko iz steklene bučke priteče testna tekočina in nam s tem sporoči, da je dosežena maksimalna absorpcija tampona. Do končnega rezultata pridemo tako, da določimo razliko med maso tampona pred testiranjem in njegovo maso po testiranju. (4)
2.4. Stanje raziskav na področju merjenja premerov higienskih tamponov
V podjetju se že dolgo srečujejo s težavo pri pakiranju kot posledico neustreznih dimenzij higienskega tampona. Da bi lahko rešili omenjeno težavo, je potrebno pod drobnogled vzeti potek same izdelave tampona, način merjenja dimenzije tampona ter nastavitve pakirnega stroja. Poleg fizikalnih lastnosti tampona, kot je na primer premer, vplivajo na pakiranje tudi sledeči dejavniki: (3)
- kako je izdelan ovoj tampona (ne popolno zavarjena ovojnina, štrleč trgalni trak …), - kvaliteta izseka (specifikacije, ki so pomembne za pravilno formiranje zloženke med
pakiranjem),
- priložena navodila (debelina knjižice z navodili), - nastavitve pakirnega stroja,
- oblika izdelane konice, ki jo zazna fotocelica, ko usmerja konico tampona.
Znotraj podjetja je bila v preteklosti izvedena analiza slabše produktivnosti na pakirnih strojih kot posledice neustreznih dimenzij tamponov. V analizi so premer oziroma debelino viskoznih tamponov merili na tri načine. Merjenje so izvedli s pomočjo pomičnega
11 kljunastega merila prečno po tamponu (na primaren način), s pomočjo pomičnega kljunastega merila vzdolžno po tamponu in na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico širine 35 milimetrov.
Vzorci so bili pridobljeni iz redne proizvodnje in so proizvedeni na 5 različnih strojih, ki jih v eksperimentalnem delu tudi sama obravnavam. Merjenje so izvajali na 250 vzorcih in prišli do sledečih zaključkov, ki so predstavljeni v preglednici 2.
Preglednica 2: Prikaz povprečnih vrednosti rezultatov analize, izvedene v podjetju. (3)
Številka stroja
Merjenje s pomičnim kljunastim merilom
PREČNO (mm)
Merjenje s pomičnim kljunastim merilom
VZDOLŽNO (mm)
Merjenje na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico širine
35 mm (mm)
1 12,75 12,94 12,09
2 12,57 12,77 12,86
3 12,76 13,01 13,08
4 12,65 12,73 12,91
5 12,44 12,68 12,68
Na podlagi opravljenih meritev je bilo ugotovljeno, da je merjenje s pomičnim kljunastim merilom vzdolžno po tamponu najbolj optimalno. Podjetju so predlagali, da se primarni način merjenja prečno spremeni za vzdolžno. Glede na izmerjene podatke so potrdili, da so tamponi ustrezno izdelani in izpolnjujejo vse postavljene normative. (3)
12 3.
EKSPERIMENTALNI DEL
3.1. Testni vzorci
Kot testne vzorce smo uporabili 250 viskoznih digitalnih higienskih tamponov Normal z vlaknovino, izdelanih na 5 različnih strojih (označenih s številkami od 1 do 5), ki se med seboj razlikujejo po nastavitvah. Z vsakega posameznega stroja je bilo odvzetih 50 testnih tamponov, ki smo jih označili številčno od 1 do 50. Sestava in izdelava tampona, to so ovojnina, ki je bila uporabljena na tamponih, stiskalnica, material in vrsta tamponov, so prikazani v preglednici 3.
Preglednica 3: Sestava in izdelava testnih vzorcev (3)
Stroj Ovoj Stiskalnica Material Vrsta tampona
1 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL
2 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL
3 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL
4 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL
5 Natureflex – twist off Linearna Viskoza NORMAL
Slika 6: Uporabljeni testni vzorci.
3.2. Določanje premera tampona
Premer tampona je zelo pomembna lastnost tampona, zato mora biti merjenje te lastnosti natančno in z minimalnimi odstopanji, ki bi bila posledica nepopolnosti merilne naprave. Za vsako metodo je postopek izvedbe meritve jasno določen. Do napak pri merjenju prihaja
13 lahko zaradi pomanjkljivosti merilne metode, okvare merilne naprave, vpliva okolice, vpliva merilca, vpliva merilne sile in težnosti, vpliva merjenca in njegovih nepopolnosti. Kot merilno napravo za merjenje premera tampona lahko uporabljamo pomično kljunasto merilo ali pa digitalni merilnik debeline. Natančnost merilnih naprav se je znatno povečala z napredkom tehnologije. Poleg omenjenih ročnih merilnih naprav poznamo skupino zahtevnejših elektronskih in optičnih merilnikov, ki zagotavljajo še večjo natančnost. Z njimi merimo hitreje, prihaja pa lahko tudi do pomanjkljivosti. (11)
3.2.1. Pomično kljunasto merilo
Pomično kljunasto merilo (slika 7 in slika 8) je merilo za merjenje manjših razdalj. Pri izvajanju metode merjenja premera tampona s pomičnim kljunastim merilom (znamke Mitutoyo) smo uporabili obstoječo interno laboratorijsko metodo LM 20 – 064, ki jo zaposleni v proizvodnji uporabljajo pri izvajanju redne kontrole (3). Natančnost uporabljenega digitalnega pomičnega merila je +/–0,02 mm. (11) Sila pritiska je odvisna od merilca, njegova dolžnost pa je, da silo pritiska ob merjenju vzorcev vzdržuje
3.2.2. Digitalni merilnik debeline
Merjenje premerov higienskih tamponov na digitalnem merilniku debeline (slika 9 a) (znamke Mitutoyo) smo izvedli po interni laboratorijski metodi LM 20 – 090 (3). Na digitalni merilnik lahko namestimo ploščico iz nerjavnega jekla premera 35 milimetrov in debeline 1,9 milimetra oziroma ploščico premera 55 milimetrov in debeline 2,04 milimetra. Merilna ploščica premera 55 milimetrov zajema večjo površino tampona in nam tako zagotavlja meritev premera tampona po njegovi celotni dolžini. Z namenom, da bi ugotovili razliko v natančnosti merjenja z eno oziroma drugo ploščico, smo izvedli meritve z obema ploščicama in jih med seboj primerjali.
Pri merjenju z digitalnim merilnikom debeline je sila, ki jo uporabljamo ob merjenju premera tampona, vedno enaka, in sicer 1,8 N (12). Vpliv človeškega faktorja je tako zmanjšan, prisoten je le ob vstavljanju tampona v aparat in ob odčitavanju rezultata.
Za primerjavo natančnosti meritev s 35 mm oziroma 55 mm merilo ploščico smo z obema ploščicama opravili merjenje 4-krat zložene vlaknovine. Ob merjenju deluje na merjenec konstantna sila 1,8 N. Rezultati so predstavljeni v preglednici 4.
14 Preglednica 4: Primerjava meritev s 35 mm in 55 mm merilo ploščico na digitalnem merilniku debeline. Predstavljene so meritve na 35 mm merilni ploščici, na 55 mm merilni ploščici in razlika, ki smo jo dobili z odštevanjem pridobljenih rezultatov na merilni ploščici 55 mm od rezultatov merilne ploščice 35 mm. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient.
Št. merilnega mesta
Merilna plošča 35 mm
[mm]
Merilna plošča 55 mm
[mm]
Razlika [mm]
1 1,04 1,13 –0,09
2 0,97 1,06 –0,09
3 1,03 1,11 –0,08
4 1,11 1,18 –0,07
5 1,09 1,18 –0,09
6 1,14 1,15 –0,01
7 1,12 1,21 –0,09
8 1,16 1,25 –0,09
POVPREČJE 1,08 1,16 –0,08
STDEV 0,06 0,06 0,03
MIN 0,97 1,06 –0,09
MAX 1,16 1,25 –0,01
CV (%) 5,92 5,15 –36,38
Razliko med izmerjeno debelino tampona s ploščico 35 mm in debelino tampona, izmerjeno s ploščico 55 mm, smo določili tako, da smo od vrednosti, izmerjene s ploščico 35 mm, odšteli vrednost, izmerjeno s ploščico 55 mm (preglednica 5). Razlika med izmerjenimi vrednostmi dveh merilnih ploščic niha v razponu od 0,01 mm do 0,09 mm. Povprečna razlika je 0,07 mm.
Izmerjene vrednosti so višje pri merjenju z merilno ploščo širine 55 mm, saj zajema večjo površino merjenja.
15 3.2.3. Načini merjenja premera higienskega tampona
Premer (debelino) ovitih higienskih tamponov smo merili na 4 različne načine:
3.2.3.1. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom Pri merjenju debeline tampona po dolžini smo s kljunom pomičnega kljunastega merila zajeli tampon po dolžini (od vrha proti koncu tampona), kot vidimo na sliki 7. Tampon smo z merilom stisnili le toliko, da se je obdržal v merilu. Z obračanjem tampona v merilu smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno.
Slika 7: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi dolžini.
3.2.3.2. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom smo izvedli na polovici tampona, kot je vidno na sliki 8. Z obračanjem tampona med kljunoma merila smo poiskali najvišjo vrednost debeline. Med merjenjem smo poskušali zajeti vse nepravilnosti pri ovojnini, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Debelino tampona smo nato zapisali na 0,01 mm natančno. Opisani način merjenja se uporablja v proizvodnji in redni kontroli kot primarni način merjenja debeline higienskih tamponov.
16 Slika 8: Merjenje premera (debeline) tampona s pomičnim kljunastim merilom po njegovi
širini.
3.2.3.3. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov
Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 35 milimetrov prikazuje slika 9 b). Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.
a) b)
Slika 9: a) Digitalni merilnik debeline (12). b) Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 35 mm.
17 3.2.3.4. Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno
ploščico 55 milimetrov
Merjenje debeline tampona na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov prikazuje slika 10. Merjenje poteka enako kot merjenje debeline tampona z merilno ploščico 35 mm. Pred začetkom merjenja preverimo, če je izhodiščna razdalja na digitalnem merilniku debeline enaka 0,00 mm. Nato ploščico dvignemo, namestimo tampon v vodoraven položaj, spustimo ploščico ter s prsti pazljivo obračamo tampon. Tako pridobimo najvišji izmerjen premer oz. debelino tampona. Med merjenjem poskušamo zajeti vse nepravilnosti v ovoju, ki so lahko nastale v procesu izdelave tampona. Dimenzije zapišemo na 0,01 mm natančno.
Slika 10: Merjenje premera (debeline) tampona z digitalno merilno ploščico premera 55 mm.
3.2.4. Kontrola kakovosti dimenzij higienskega tampona
Izmerjene dimenzije higienskih tamponov ne smejo presegati zahtev, ki so določene s strani podjetja in so predstavljene v preglednici 5.
Preglednica 5: Zahteve za dolžino in premer bombažnih in viskoznih digitalnih higienskih tamponov. (3)
Stroj Vrsta tampona Material Dolžina ovitega tampona (mm)
Premer (debelina) ovitega tampona
(mm)
1 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0
2 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0
3 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0
4 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0
5 NORMAL Viskoza 48,0–51,0 do 13,0
18 Kontrola kakovosti določa vse potrebne postavitve dosega kakovosti v podjetju kot tudi izdelavo potrebne kontrolne dokumentacije. Izvaja se priprava in nadzor nad merilnimi metodami, kjer se pripravijo laboratorijske metode in validacije merilnih metod, ki so potrebne za nadaljnjo kontrolo. Zaradi doseganja visoke kakovosti vsake stopnje izdelave izdelka se kontrole izvajajo že na vhodnih surovinah, ki gredo v proizvodni proces in jih izvaja vhodna kontrola. Temu sledi izvajanje procesne kontrole kakovosti, katero izvajajo zaposleni v proizvodnji, ki so za to zadolženi. Pri končni kontroli kakovosti pa skrbijo za preverjanje kakovosti po internih standardih, sproščanje izdelkov, pripravo referenčnih vzorcev in izpis certifikatov. V primeru, da izdelki ne ustrezajo in so bila ugotovljena odstopanja, se izdelkov ne pošilja na trg ampak v reklamacijsko skladišče. (3)
Napake higienskih tamponov razvrščamo v tri skupine glede na njihovo pomembnost, to so:
kritične, velike in male napake (6). V primeru, da vrednost dolžine oziroma debeline higienskih tamponov ni v mejah določenih dimenzij, spada takšna napaka med velike napake.
Poleg izmerjenih vrednosti debeline smo izvajali tudi vizualno kontrolo tamponov in slikovno zabeležili razne nepravilnosti, ki lahko vplivajo na rezultat merjenja. Po pregledu vseh vzorcev lahko ugotovimo, da nepravilnosti na tamponu lahko vplivajo na premer (debelino) tampona in kasneje tudi na sam potek pakiranja na pakirnih strojih.
Dimenzije zloženk za določeno število tamponov Normal so prikazane v preglednici 6. Zaradi omogočanja brezhibnega poteka pakiranja tamponov mora biti njihov premer znotraj zahtevanih dimenzij. Dimenzijska neustreznost tampona se zazna s pomočjo senzorjev, čemur avtomatično sledi zaustavitev pakiranja. Naloga zaposlenega je nato, da iz stroja izloči dimenzijsko neustrezen tampon in poskrbi, da se proces pakiranja nemoteno nadaljuje. Vzrok za tovrstne napake je lahko v sami izdelavi tamponov, v stiskanju ali ovijanju zaščitne folije, lahko pride tudi do popuščanja tampona ali varov folije in podobno. Kontrola kakovosti in merjenje premera tamponov pred pakiranjem omogočata pravočasno odkrivanje napak ter posledično manj zastojev. Zato je pomembno poenotiti način merjenja premera tamponov in uskladiti pretok informacij med posameznimi oddelki. S tem se izognemo zastojem, ki upočasnjujejo proces izdelave in prinašajo izgubo podjetju. (3)
19 Preglednica 6: Prikaz dimenzij zloženk za določeno število tamponov Normal. (3)
Število tamponov Dimenzije zloženk
[mm]
16 106 x 53 x 26,5
24 106 x 53 x 44
32 105 x 53 x 53,5
56 106 x 53 x 93
64 106 x 53 x 103
80 106 x 53 x 130
3.2.5. Pogoji testiranja
Testiranje vzorcev smo izvajali v prostorih laboratorija kontrole kakovosti v podjetju pri standardnih pogojih preizkušanja (T = 20 °C ±2 °C in relativni zračni vlažnosti 65 % ±2 %).
Pred testiranjem smo vzorce klimatizirali 24 ur.
20
4. REZULTATI Z RAZPRAVO
V poglavju so predstavljeni rezultati meritev z razpravo. Ob vsaki predstavljeni metodi so podani rezultati meritev (povprečje, minimum, maksimum, standardna deviacija in variacijski koeficient). Izmerjene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi vrednostmi drugega merilca, da bi ugotovili in ovrednotili vpliv človeškega faktorja. Predstavljenim meritvam sledi razprava z ugotovitvami.
4.1. Primerjava različnih metod merjenja premera higienskega tampona
4.1.1. Merjenje debeline tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom V okviru merjenja premera (debeline) higienskega tampona s pomičnim kljunastim merilom po širini, ki je primarna metoda za merjenje premera tamponov v podjetju, smo izmerili premer 50 preizkušancem, ki so bili izdelani na 5 različnih strojih. V preglednici 7 so podani povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti, podanih po posameznih strojih.
Preglednica 7: Rezultati merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 12,97 0,10 12,76 13,22 0,77
2 12,79 0,11 12,60 13,17 0,86
3 12,75 0,14 12,54 13,20 1,10
4 12,82 0,11 12,58 13,02 0,86
5 12,80 0,11 12,53 13,05 0,86
Na podlagi rezultatov, podanih v preglednici 7, lahko vidimo, da vsi vzorci izpolnjujejo podane zahteve, ki narekujejo, da povprečna izmerjena vrednost premera izmerjenih tamponov ne sme biti večja od 13,00 milimetrov. Pri stroju 1 smo dobili najvišjo povprečno vrednost premera v primerjavi z ostalimi stroji (12,97 mm, s standardnim odklonom 0,10 mm). Po vrsti sledijo nato stroji 4, 5 in 2. Pri stroju pod zaporedno številko 3 lahko opazimo najnižjo povprečno vrednost premera tampona, in sicer 12,75 mm.
21 Da bi dobili potrdilo, kako vpliva človeški faktor na rezultate merjenja, je merjenje ponovil drugi merilec. Tako smo lahko pridobljene rezultate dveh merilcev na istih vzorcih, izdelanih na istih strojih, primerjali med seboj in ugotovili, kakšne so razlike premera (debeline) higienskih tamponov, izmerjene s pomičnim kljunastim merilom po širini kot posledica različnih merilcev (človeškega faktorja). Rezultati merjenja premera (debeline) tampona po širini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca so podani v preglednici 8.
Na podlagi rezultatov, predstavljenih v preglednici 8, vidimo, da so izmerjene vrednosti premerov tamponov drugega merilca nižje, kot so izmerjene vrednosti premera prvega merilca (preglednica 7). Najvišjo povprečno vrednost premera tampona (12,60 mm) lahko zasledimo pri strojih 1 in 2. Sledijo stroji pod zaporednimi številkami 4, 5 in 3. Maksimalne izmerjene vrednosti pri vseh strojih ne presegajo postavljene zahteve, ki znaša 13,00 mm.
Nasprotno pa lahko opazimo, da v primeru prvega merilca (preglednica 7), vse maksimalne vrednosti presegajo zahtevo.
Preglednica 8: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po širini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 12,60 0,08 12,45 12,74 0,63
2 12,60 0,08 12,45 12,86 0,63
3 12,54 0,11 12,30 12,79 0,88
4 12,57 0,10 12,34 12,80 0,80
5 12,54 0,12 12,24 12,79 0,96
Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko ugotovimo, da je premer tamponov, izdelanih na stroju 1, višji kot je premer tamponov, izdelanih na drugih strojih. Ugotovimo lahko tudi, da je človeški faktor pomemben dejavnik pri merjenju debeline (premera) higienskih tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini. To je posledica različnega pritiska, ki ga različni merilci uporabijo pri merjenju, oziroma različnega mesta na tamponu, kjer se meri debelina (ta faktor bi odpadel, če bi merili debelino tampona po dolžini).
22 4.1.2. Merjenje debeline tampona po dolžini s pomičnim kljunastim merilom
Merjenje premera (debeline) istih vzorcev smo nadaljevali s pomičnim kljunastim merilom, le da smo premer vzorcev izmerili tako, da je bil tampon postavljen v kljunasto merilo po dolžini (slika 7). Želeli smo ugotoviti, kakšna je razlika v izmerjeni debelini tampona, če merimo z enako merilno napravo vendar drugačno postavitvijo vzorca. Z merjenjem po dolžini merimo premer na večji dolžini tampona kot pa pri merjenju po širini. Izmerjene vrednosti so podane v preglednici 9 (povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient).
Preglednica 9: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 13,09 0,09 12,86 13,28 0,69
2 12,97 0,08 12,83 13,24 0,62
3 12,95 0,11 12,74 13,18 0,85
4 12,99 0,10 12,82 13,23 0,77
5 12,95 0,11 12,56 13,15 0,85
Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 9, je razvidno, da so vse povprečne vrednosti višje kot v primeru merjenja premera tamponov po širini. Povprečna vrednost premera tampona je zopet najvišja pri stroju 1 (13,09 mm) in celo presega zahtevo (13,00 mm). Stroja z najnižjo povprečno vrednostjo premera (12,95 mm) sta stroja 3 in 5. Najnižjo vrednost standardnega odklona in najnižji variacijski koeficient smo zabeležili pri stroju 2, pri katerem je bila povprečna vrednost izmerjenih meritev premera 12,97 mm.
Rezultati meritev drugega merilca so podani v preglednici 10. Ugotovimo lahko, da so povprečne vrednosti premera zopet nižje kot pri prvem merilcu (preglednica 9). Ugotovimo lahko tudi, da so vrednosti premera pri merjenju po dolžini višje kot pri merjenju po širini.
Najvišjo vrednost premera imajo tamponi, izdelani na stroju 2 (12,85 mm), najnižjo pa tamponi, izdelani na strojih 3, 4 in 5 (12,82 mm).
23 Preglednica 10: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) po dolžini s pomičnim kljunastim merilom drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 12,84 0,07 12,71 13,02 0,55
2 12,85 0,07 12,71 13,04 0,54
3 12,82 0,12 12,63 13,07 0,94
4 12,82 0,11 12,63 13,10 0,86
5 12,82 0,10 12,61 13,01 0,78
Razlika med rezultati prvega in drugega merilca je očitna. Tako v primeru merjenja premera tamponov po širini kot po dolžini so rezultati drugega merilca nižji. Ugotovimo lahko, da na rezultate, dobljene ob določanju premera (debeline) tamponov s pomičnim kljunastim merilom, pomembno vpliva sila, ki jo merilec uporabi pri merjenju. Ugotovimo lahko tudi, da so rezultati, dobljeni z merjenjem po dolžini, višji kot v primeru merjenja po širini tampona.
To je posledica večje dolžine, na kateri se meri premer tampona. Menimo, da je za merjenje premera tampona bolj natančna metoda, pri kateri merimo premer tampona po dolžini.
4.1.2.1. Primerjava načina merjenja po širini in po dolžini z več merilci Pri izvajanju kontrole kakovosti se pri merjenju premera higienskih tamponov uporablja pomično kljunasto merilo. Ker smo želeli potrditi zanesljivost laboratorijske metode ter ugotoviti vpliv človeškega faktorja na rezultate, smo vseh 250 vzorcev dodelili desetim različnim merilcem, da izmerijo premer tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini in po dolžini. Tako bi potrdili vpliv načina merjenja različnih merilcev na končne vrednosti.
Rezultati teh meritev so predstavljeni v preglednici 11.
24 Preglednica 11: Primerjava rezultatov merjenja premera tamponov s pomičnim kljunastim merilom po širini in po dolžini desetih različnih merilcev. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti posameznega merilca.
Zap. št. merilca
Povprečje meritev premera po širini
Povprečje meritev premera po dolžini
1 12,69 13,09
2 12,16 12,77
3 12,33 12,87
4 12,43 12,93
5 12,38 12,88
6 12,35 12,78
7 12,44 12,84
8 12,41 12,83
9 12,34 12,82
10 12,15 12,70
POVPREČJE [mm] 12,37 12,85
STDEV [mm] 0,15 0,11
MIN [mm] 12,15 12,70
MAX [mm] 12,69 13,09
CV [%] 1,21 0,86
Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 11, vidimo, da so pri merjenju premera (debeline) tamponov po širini povprečne vrednosti meritev različnih merilcev v razponu od 12,15 mm do 12,69 mm, medtem ko so vrednosti premera tamponov pri merjenju po dolžini med 12,70 mm in 13,09 mm. Razpon med meritvami pri slednjem (0,39 mm) je tako manjši od razpona med meritvami po širini (0,54 mm). To se jasno vidi tudi pri primerjavi standardnega odklona in variacijskega koeficienta, ki sta v primeru meritev po dolžini nižja kot v primeru merjenja po širini. Ugotovimo lahko, da je merjenje premera tamponov po dolžini primernejši in natančnejši način merjenja v primerjavi z merjenjem premera tamponov po širini.
25 4.1.3. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno
ploščico 35 milimetrov
Za merjenje premera (debeline) higienskih tamponov smo uporabili tudi digitalni merilnik debeline z merilno ploščico premera 35 milimetrov (slika 9). Pri omenjenem načinu merjenja so rezultati bolj natančni (neodvisni od človeškega faktorja), saj na merjenec delujemo s konstantno in vnaprej določeno silo 1,8 N. Želeli smo ugotoviti, kakšna je razlika med rezultati, pridobljenimi s pomičnim kljunastim merilom, ter rezultati, pridobljenimi na digitalnem merilniku debeline. V preglednici 12 so podani povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient meritev, izmerjenih z digitalnim merilnikom debeline in uporabo 35 mm merilne ploščice.
Preglednica 12: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 13,08 0,08 12,93 13,27 0,61
2 12,99 0,09 12,82 13,16 0,69
3 12,97 0,10 12,75 13,20 0,77
4 12,96 0,10 12,68 13,17 0,77
5 12,91 0,09 12,73 13,08 0,70
Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 12, je razvidno, da je povprečni premer tamponov na 4 od 5 strojev tik pod zgornjo zahtevano mejo. Najvišji povprečni premer tamponov imajo tamponi, izdelani na stroju 1, ki zahtevano mejo celo presežejo (13,08 mm). Stroj 5, pri katerem so meritve v razponu od 12,73 mm do 13,08 mm, ima najnižje povprečje premera tamponov, ki znaša 12,91 mm. Pri stroju 1 lahko vidimo najnižji standardni odklon 0,08 mm in variacijski koeficient 0,61 %.
V preglednici 13 so predstavljeni rezultati drugega merilca. Vidimo lahko, da je tudi pri merjenju na digitalnem merilniku debeline pri merjenju z merilno ploščico 35 milimetrov prišlo do pomembne razlike v rezultatih. Najnižji povprečni premer tamponov (12,41 mm) imajo tamponi, izdelani na strojih 3 in 5. Najvišji povprečni premer tamponov (12,48 mm) pa je bil izmerjen na stroju 4.
26 Preglednica 13: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 12,44 0,09 12,29 12,68 0,72
2 12,47 0,11 12,27 12,81 0,88
3 12,41 0,14 12,13 12,71 1,13
4 12,48 0,14 12,26 12,79 1,12
5 12,41 0,10 12,23 12,67 0,81
Razlika v rezultatih meritev z merilno ploščico 35 milimetrov na digitalnem merilniku debeline med prvim in drugim merilcem je precejšna in hkrati presenetljiva. Pričakovali smo namreč, da vpliva človeškega faktorja ne bo. Rezultati meritev prvega merilca so zopet višji od meritev drugega merilca. Če primerjamo meritve prvega merilca pri merjenju s pomičnim kljunastim merilom in merjenju z digitalnim merilnikom debeline ugotovimo, da se povprečja premera tamponov med seboj razlikujejo do 0,10 mm. Če primerjamo meritve drugega merilca pri merjenju s pomičnim kljunastim merilom in merjenju z digitalnim merilnikom debeline ugotovimo, da se povprečja premera tamponov med seboj razlikujejo do 0,41 mm.
Ugotovimo lahko, da so razlike med rezultati, pridobljenimi s kljunastim merilom in digitalnim merilnikom debeline, v primeru drugega merilca relativno velike in občutno večje kot pri prvem merilcu.
4.1.4. Merjenje debeline tampona na digitalnemu merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov
Postopek merjenja na digitalnem merilniku debeline smo nadaljevali z uporabo merilne ploščice z večjim premerom, ki znaša 55 milimetrov. Ker so higienski tamponi velikosti Normal dolgi do 51,00 milimetrov, z merilno ploščico pokrijemo celoten tampon in mu tako izmerimo premer oziroma debelino po njegovi celotni dolžini. S tako pridobljenimi meritvami bi lahko ugotovili, ali prihaja do razlik v meritvah v primeru uporabe merilnih ploščic, ki se razlikujejo v premeru. Prav tako bi lahko utemeljili, kateri način merjenja premera je najbolj
27 natančen. Rezultati meritev z uporabo merilne ploščice s premerom 55 milimetrov so podani v preglednici 14 (povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient).
Preglednica 14: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 13,01 0,08 12,89 13,19 0,61
2 12,79 0,11 12,75 13,15 0,86
3 12,89 0,13 12,68 13,22 1,01
4 12,93 0,11 12,75 13,30 0,85
5 12,88 0,09 12,73 13,05 0,70
Iz rezultatov, podanih v preglednici 14, lahko ugotovimo, da je povprečni premer tamponov, izdelanih na stroju 1, najvišji in znaša 13,01 mm. Povprečnemu premeru tamponov, izdelanih na stroju 1, sledi povprečni premer tamponov, izdelanih na stroju 4 (12,93 mm), nato sledijo tamponi, izdelani na strojih 3, 5 in 2, kjer zasledimo tampone z najnižjim premerom (12,79 mm). V primerjavi z meritvami, pridobljenimi s 35 mm merilno ploščico, so pridobljeni rezultati malenkost nižji.
V preglednici 15 so predstavljeni rezultati meritev drugega merilca. Ugotovimo lahko, da so vrednosti meritev drugega merilca nižje v primerjavi z izmerjenimi vrednostmi prvega merilca. Vidimo lahko tudi, da je premer tamponov stroja 1 zopet najvišji (12,92 mm).
Najnižjo povprečno vrednost premera vidimo pri tamponih, izdelanih na stroju 4 (12,57 mm).
Vidimo tudi, da so pridobljeni rezultati z merilno ploščico 55 milimetrov višji od rezultatov, ki so bili izmerjeni z merilno ploščico 35 milimetrov, in so bolj primerljivi z rezultati, ki smo jih izmerili s pomičnim kljunastim merilom.
28 Preglednica 15: Prikaz rezultatov merjenja premera (debeline) z merilno ploščico 55 milimetrov na digitalnem merilniku debeline drugega merilca. Podani so povprečje, standardna deviacija, minimum, maksimum in variacijski koeficient izmerjenih vrednosti po posameznih strojih.
Številka stroja POVPREČJE [mm]
STDEV [mm]
MIN [mm]
MAX [mm]
CV [%]
1 12,92 0,10 12,72 13,19 0,77
2 12,90 0,09 12,70 13,11 0,70
3 12,77 0,12 12,51 13,01 0,94
4 12,57 0,15 12,55 13,16 1,19
5 12,71 0,13 12,40 12,95 1,02
Ugotovimo lahko, da so rezultati, predstavljeni v preglednicah 14 in 15, najbolj primerljivi oziroma, da je razlika med merilcema najmanjša. Menimo, da lahko z digitalnim merilcem debeline in uporabo 55 mm merilne ploščice pridemo do najbolj natančnih rezultatov z najmanj odstopanj v primerih, če premer določenega tampona izmerimo večkrat oziroma z več merilci. Ugotovimo lahko tudi, da merjenje z merilno ploščico 35 milimetrov ne prinaša dovolj zanesljivih rezultatov, saj je premer ploščice premajhen za merjenje tamponov velikosti Normal, ker ne zajeme celotne površine tampona.
4.2. Razprava
V raziskavi smo uporabljali viskozne tampone velikosti Normal, za katere so veljale enake zahteve. Čeprav se na strojih izdelujejo higienskih tamponi enake sestave, dimenzije, ovoja in dimenzij, prihaja do odstopanj v premeru. Na osnovi merjenja premera viskoznih digitalnih tamponov lahko ugotovimo, da se tamponi med seboj razlikujejo glede na stroj, na katerem so bili izdelani. Ugotovimo lahko tudi, da pri nobenem tamponu nismo izmerili premera (debeline) pod spodnjo zahtevano mejo 12,0 mm.
Premer tamponov se je meril na štiri načine. Z uporabo pomičnega kljunastega merila (prečno in vzdolžno) in z uporabo digitalnega merilnika debeline (ploščici premera 35 mm in 55 mm).
Na podlagi izvedene raziskave ugotavljamo, da je primarno merjenje s pomičnim kljunastim merilom po širini primerno za merjenje premera oziroma debeline higienskih tamponov. V
29 primerjavi merjenja po širini tampona in po dolžini smo iz rezultatov zaključili, da je merjenje po dolžini bolj ustrezno in optimalno za nadaljnje merjenje, saj pri merjenju zajamemo večjo dolžino tampona ter tako na tej razdalji izmerimo največji premer tampona. Ugotovili smo tudi, da se pri merjenju ne da izogniti človeškemu faktorju, ki je prisoten predvsem zaradi različnega pritiska merilnega kljuna na tampon različnih merilcev in ga merilec določi sam (po občutku). Posledično prihaja do razlik v meritvah premera istih tamponov pri različnih merilcih.
Da bi se izognili človeškemu faktorju, smo izvedli merjenje na digitalnem merilniku debeline.
Uporabili smo dve različni merilni ploščici (35 mm in 55 mm). V primeru uporabe merilne ploščice širine 35 milimetrov ugotavljamo, da je uporaba le-te manj zanesljiva, saj je med meritvami dveh različnih merilcev prišlo do velikih odstopanj. To odstopanje pripisujemo predvsem dejstvu, da 35 mm merilna ploščica ne pokriva tampona velikosti Normal po celotni dolžini in je morda postopek merjenja premalo natančno določen. Zato predlagamo, da se ploščica širine 35 mm uporablja le za merjenje premera krajših tamponov, kot so npr. tamponi velikosti Mini.
Pri izvajanju meritev na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico širine 55 milimetrov je mogoče zajeti celotno dolžino tampona in na celoten vzorec delovati s konstantno silo. Tako pridobimo rezultate, ki so ob večkratnem merjenju različnih merilcev najbolj primerljivi in razlike minimalne. Menimo, da je uporaba digitalnega merilca debeline s 55 mm ploščico najprimernejša metoda za merjenje debeline (premera) tamponov velikosti Normal. Predlagamo tudi, da se način merjenja premera tamponov čim bolj jasno zapiše.
Tako bi z enotnim načinom merjenja izboljšali produktivnost v proizvodnji in nemoteno pakiranje tamponov v zloženko.
30
5. ZAKLJUČEK
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna so odstopanja med posameznimi metodami merjenja premera higienskih tamponov in katera od metod je najbolj zanesljiva ter primerna za uporabo v proizvodnji.
Na podlagi izvedene raziskave ugotavljamo:
1. Dimenzijske lastnosti tamponov so pomembne pri pakiranju na pakirnem stroju.
2. Merjenje na digitalnem merilniku debeline z merilno ploščico 55 milimetrov zajema celotno dolžino tampona.
3. Merjenje z merilno ploščico širine 55 milimetrov se je izkazalo za najbolj primerno metodo za merjenje premera (debeline) tamponov.
4. Merjenje z merilno ploščico širine 35 milimetrov ni ustrezno za merjenje premera tamponov velikosti Normal.
5. Pri merjenju premera tamponov s pomičnim kljunastim merilom na rezultat pomembno vpliva človeški faktor.
6. Merjenje premera tamponov s pomičnim kljunastim merilom po dolžini tampona je bolj ustrezno kot merjenje premera po širini in je ustrezno za nadaljnje merjenje v proizvodnji in pri kontroli kakovosti.
7. Merjenje s pomičnim kljunastim merilom po širini da nižje vrednosti premera tamponov.
Rezultati raziskave so bili predstavljeni podjetju z namenom optimizacije postopka merjenja premera oziroma debeline digitalnih higienskih tamponov ter izboljšanja produktivnosti proizvodnega procesa. Ob tem želimo, da bodo predstavljeni rezultati podjetju čim bolj v pomoč.
