Dosedanji izidi v RS

Zaradi lažjega razumevanja bomo najprej opredelili nekaj pojmov (SSKJ 2008):

− Nezgoda – dogodek pri katerem je lovek poškodovan.

− Nesre a – stanje, ki povzro a duševne bole ine.

− Poškodba – sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile.

Poškodbe so resen problem zdravstvenega stanja slovenskih delavcev in so najpogostejši razlog za smrt delavcev v Sloveniji. Podatke o nezgodah pri delu oziroma poškodbah pri delu v RS zbirata Inšpektorat RS za delo in Inštitut za varovanje zdravja RS. Omenjeni inštituciji uporabljata razli ni metodologiji in na ina zbiranja podatkov, zato prihaja med njima do dolo enih razhajanj. Na podlagi dolo ila 27. lena Zakona o varnosti in zdravja pri delu so delodajalci dolžni Inšpektoratu RS za delo prijaviti vsako nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, vsako kolektivno nezgodo, nevaren pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen.

Tabela 2.1 Za asna odsotnost z dela v RS Odsotnost zaradi

bolezni 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Poškodbe pri delu

Primeri 40.417 40.779 4.1295 42.052 37.038 36.900 31.127 Dnevi 970.934 996.429 101.7730 1.026.057 878.790 891.063 1.157.091 Povpre no trajanje 24,0 24,4 24,6 24,4 23,7 24,1 37,2 Poklicne bolezni

Primeri 137 96 61 94 65 53

Dnevi 3.240 2.987 1.611 2.461 1.459 1.702

Povpre no trajanje 23,6 31,1 26,4 26,2 22,4 32,1

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS 2008a.

Iz tabele 2.1 ugotovimo v primerih bolniške odsotnosti v zvezi s poškodbami pri delu v obdobju zadnjih treh let trend zmanjševanja. Skozi celotno prikazano obdobje je povpre no trajanje bolniške odsotnosti dokaj uravnovešeno, razen v zadnjem letu, kjer vidimo kljub zmanjšanju število primerov bolniške odsotnosti skokovit porast povpre nega trajanja bolniške odsotnosti. Iz tega sklepamo, da so posledice poškodb pri delu kljub njihovemu števil nemu manjšemu težje. Do podobnega sklepa pridemo pri podatkih, ki se nanašajo na odsotnost zaradi poklicnih bolezni. Iz zbranih podatkov (Inštitut za varovanje zdravja RS 2008a) je razvidno, da je 60 % odsotnosti, povezanih

za nezgodami pri delu, krajših od 30 dni in bremenijo neposredno delodajalce. To je tudi edini podatek v poro ilu, ki je povezan s stroški zaradi nezgod pri delu. V analizi izvajanja nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve 2008) je razvidno, da v Sloveniji še vedno ni izdelane in splošno sprejete metodologije za ugotavljanje stroškov, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu. Ekonomska upravi enost investicij v varno in zdravo delovno okolje je najpogosteje ugotovljena na osnovi podatkov o stroških za izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter števila izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu ter bolezni, povezanih z delom. Podatkov o posrednih stroških ne zbirajo ne na ravni podjetij niti ne na ravni celotnega gospodarstva, eprav ti skupni stroški bistven vplivajo na uspešnost poslovanja in posledi no na BDP (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve 2008). eprav to ni namen naše raziskave pa zaradi lažjega razumevanja, kaj se vse skriva pod ekonomiko poškodbe, s sliko 2.1 ponazarjamo razsežnost njenih posledic.

Slika 2.1 Kategorije stroškov

Izgubljeni zaslužek

Dodatni stroški zradi odsotnosti Stroški bole in

Pla ilo boleznine Kompenzacije Drugi zavarovalni stroški Administrativni stroški Zaposlovanje Škoda zaradi poškodb Škoda zaradi skoraj nezgod Zavarovalno administrativni stroški Državno administrativni stroški Izguba proizvodnje

Medicinska oskrba Stroški raziskav poškodb

Družba Delodajalec Posameznik

Vir: Economic Advisers Unit 2004.

Slika 2.2 Število prijav poškodb pri delu 2003–2007 v RS

- 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000

2003 2004 2005 2006 2007

Vir: Inšpektorat RS za delo 2008.

Glede na zbrane statisti ne podatke vidimo (slika 2.2), da število prijav poškodb pri delu naraš a, kar je treba razumeti kot alarmanten podatek, še posebej, e ga povežemo z negativnimi demografskimi trendi v RS, ki jih kaže prebivalstvena piramida (Statisti ni urad RS b. l.).

Slika 2.3 Število smrtno poškodovanih delavcev v RS, 1998–2007

Vir: Inšpektorat RS za delo 2008.

Po letu 2004 se je trend smrtno poškodovanih delavcev izrazito poslabšal. Analiza IRSD je pokazala, da je med umrlimi v letu 2007 34 % kvalificiranih delavcev, 25 % polkvalificiranih delavcev, 16 % delavcev s srednjo izobrazbo in 13 % nekvalificiranih delavcev (slika 2.3).

Tabela 2.2 Dejavnosti, v katerih je prišlo do delovnih nezgod s smrtnim izidom, Slovenija 2007

Dejavnost Število

Splošna gradbena dela 11

Proizvodnja razstreliv 3

Gozdarstvo 2

Vgradnja stavbnega in drugega pohištva 2

Postavljanje ostrešij in druga krovska dela 2

Proizvodnja dvigalnih naprav in transportnih naprav 1 Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sedežnega 1 Posredništvo pri prodaji kmetijskih surovin, živali, tekstilnih surovin,

polizdelkov 1

Proizvodnja elektri nih gospodinjskih strojev 1

Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije 1

Proizvodnja železa, jekla, fero zlitin 1

Vinogradništvo in sadjarstvo 1

Splošna dejavnost javne uprave 1

Poizvedovalne dejavnosti in varovanje 1

Skupaj 29

Vir: Inšpektorat RS za delo 2008.

Skupna številka nezgod s smrtnim izidom je zaskrbljujo a, ker nas uvrš a med države EU z najve jim številom nezgod s smrtnim izidom. Najbolj izstopa dejavnost splošnih gradbenih del, kjer je evidentirana ve ina nezgod s smrtnim izidom. Iz tabele 2.2 ugotavljamo, da se tudi v drugih dejavnosti, ki jih obi ajno uvrš amo med manj tvegane, soo amo z nezgodami s smrtnim izidom.

Slika 2.4 Primerjava število smrtno poškodovanih delavcev med SI in EU

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS 2008b.

Zgornja slika 2.4 prikazuje razmerje med Slovenijo in EU glede števila smrtno poškodovanih delavcev na 100.000 prebivalcev. Iz grafa lahko ugotovimo, da v Sloveniji tega ne obvladujemo, saj opazimo izrazita nihanja, medtem ko v EU trend števila smrtno poškodovanih delavcev na 100.000 prebivalcev kaže stalno zmanjševanje.