A: NOVOSTI IN TRENDI
9. Z DROGAMI POVEZANA KRIMINALITETA, PREVENTIVA IN ZAPORI
9.1 Z drogami povezana kriminaliteta
Kazniva dejanja in prekrški
Leta 2010 je policija v Republiki Sloveniji evidentirala 89.489 kaznivih dejanj, od tega je bilo 1.969 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, kar pomeni 2,3 % vseh evidentiranih kaznivih dejanj (Tabela 9.1). Pribliţno enak odstotek evidentiranih kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v razmerju do vseh kaznivih dejanj je zaznan tudi v zadnjih petih letih. V letu 2010 je policija obravnavala 2.240 oseb, osumljenih storitve kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog.
Podatki, prikazani v Tabeli 9.1, se nanašajo na kazniva dejanja, ki jih opredeljujeta 186. in 187. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije7, ne zajemajo pa tako imenovane sekundarne kriminalitete (izvršitev drugega kaznivega dejanja zaradi pridobitve sredstev za nakup prepovedane droge). Kar dve tretjini vseh evidentiranih kaznivih dejanj se nanašata na področje proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (186. člen), in sicer gre najpogosteje za nakup prepovedanih drog zaradi prodaje, ponujanje na prodaj in za prodajo.
Tabela 9.1: Skupno število evidentiranih kaznivih dejanj, število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, število osumljenih storitve kaznivega dejanja in število prekrškov s področja prepovedanih drog, 2006–2010
2006 2007 2008 2009 2010 Število vseh kaznivih dejanj 90.354 88.197 81.917 87.463 89.489 Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog 1.794 1.612 1.681 2.231 1.969 Število osumljenih zaradi storitve kaznivih dejanj s
področja PD 2.102 1.783 1.963 2.570 2.240
Število prekrškov po Zakonu o proizvodnji in prometu
s PD 2.974 3.077 3.314 3.338 3.328
Vir: Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra Ministrstva za notranje zadeve RS
V letu 2010 je policija zaznala 15,5-odstotni upad kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v primerjavi z letom prej, medtem ko je še leta 2009 v primerjavi z letom 2008 zaznala 32-odstotni porast tovrstnih kaznivih dejanj. Vzrokov za upad evidentiranih kaznivih dejanj je več, poglavitna pa sta dva, in sicer obravnava kompleksnejših, torej dolgotrajnih kriminalističnih preiskav večjih mednarodnih kriminalnih zdruţb in delna reorganizacija kriminalistične policije.
Največji odstotek evidentiranih kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog je evidentiran v vseh treh največjih policijskih upravah, torej Policijski upravi Ljubljana, Policijski upravi Maribor in Policijski upravi Celje. Na območju navedenih policijskih uprav je bila tako v letu 2010 evidentirana več kot polovica vseh kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog
7Člen 186 Kazenskega zakonika Republike Slovenije – »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog« in člen 187 Kazenskega zakonika Republike Slovenije – »Omogočanje uţivanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«.
116
(1.194). Tako je bilo v istem obdobju na preostalih petih policijskih upravah evidentirano skupno 775 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Takšno stanje je evidentno tudi za pretekla leta, in sicer so navedene tri največje policijske uprave evidentirale prek 50 % vseh kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Pri tem je treba poudariti, da gre za tri velike policijske uprave z večjim številom policistov.
Poleg tega je policija v letu 2010 zaznala tudi 3.328 prekrškov s področja prepovedanih drog, ki so opredeljeni po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Konoplja še naprej ostaja tista prepovedana droga, s katero je povezanih največ kaznivih dejanj in prekrškov s področja prepovedanih drog, sledita heroin in kokain (glej Tabelo 10.2).
Kazniva dejanja, storjena pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog
Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2007) daje policistom tudi pooblastilo, da lahko v okviru predkazenskega postopka pri osumljenih storitve kaznivega dejanja preverjajo vpliv alkohola in prepovedanih drog. To naredijo z odreditvijo strokovnega pregleda, ki ga izvede pristojna zdravstvena institucija in zajema odvzem in analizo krvi ter urina.
V letu 2010 je policija obravnavala 65.346 osumljencev storitve kaznivih dejanj, od katerih jih je bilo 535 ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola, 94 pa pod vplivom prepovedanih drog (Tabela 9.2). To pomeni, da je bil le slab odstotek osumljencev ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. V letu 2010 se je v primerjavi z letom 2009 deleţ osumljencev, ki so dejanje storili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, zmanjšal, čeprav je bilo obravnavanih 12 % več osumljenih kot leto prej.
Tabela 9.2: Skupno število osumljenih storitve kaznivega dejanja in osumljenci, ki so kaznivo dejanje izvršili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, 2006–2010
2006 2007 2008 2009 2010
Skupno število osumljenih storitve KD 53.431 55.879 50.232 58.132 65.346 Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje
izvršili pod vplivom alkohola 393 393 417 625 535
Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje
storili pod vplivom prepoved. drog 139 126 138 137 94
Skupno št. osumljenih pod vplivom alkohola
ali prepovedanih drog 532 519 555 762 629
Vir: Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra Ministrstva za notranje zadeve RS
Največ kaznivih dejanj (opredeljenih po Kazenskem zakoniku), ki so bila storjena pod vplivom prepovedanih drog, se uvršča v premoţenjsko kriminaliteto ter neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami (Tabela 9.3).
117 Tabela 9.3: Število osumljencev, ki so kaznivo dejanje storili pod vplivom prepovedanih drog
po posameznih vrstah kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika, 2006–2010
Kaznivo dejanje po dikciji iz KZ 2006 2007 2008 2009 2010
Tatvina, čl. 204 KZ 18 12 28 7 18
Velika tatvina, čl. 205 KZ 28 30 39 11 10
Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, čl. 186 KZ
50 32 16 36 11
Omogočanje uţivanja prepovedanih drog ali nedovoljenih
snovi v športu, čl. 187 KZ 9 9 18 5 0
Nasilništvo, čl. 296 KZ 3 2 5 3 10
Rop, čl. 206 0 8 11 1 2
Preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi,
čl. 299 KZ 2 9 1 7 2
Lahka telesna poškodba, čl. 122 2 3 1 6 3
Uboj, čl. 115 3 0 1 2 3
Poškodovanje tuje stvari, čl. 220 KZ 0 0 1 1 5
Vir: Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra Ministrstva za notranje zadeve RS
Sekundarna kriminaliteta
V letu 2010 so policisti obravnavali 316 kaznivih dejanj, ki so bila storjena zaradi pridobitve sredstev za nakup prepovedane droge, v letu 2009 je bilo takih kaznivih dejanj 783, v letu 2008 jih je bilo 575, v letu 2007 pa 459. Večina kaznivih dejanjih, ki so storjena zaradi pridobitve sredstev za nakup prepovedane droge, se uvršča med premoţenjske delikte (tatvine, velike tatvine, ropi, goljufije).
Voţnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Psihoaktivne snovi zmanjšajo posameznikove sposobnosti zaznavanja in predelave informacij, sposobnosti učinkovitega mišljenja in ustrezne motorične reakcije. Tako neposredno vplivajo na zmanjšanje prometne varnosti in povečajo moţnost povzročitve prometne nesreče. Uporabniki prepovedanih drog se najpogosteje ne odzovejo dovolj hitro, imajo moteno zbranost, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči, prepozno zavirajo. Opazni sta tudi povečana pripravljenost za tveganje in agresija do soudeleţencev v prometu.
V letu 2010 je policija odredila 1.501 strokovni pregled, pri katerih se je pri voznikih ugotavljala prisotnost prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi; od tega je bil v 870 primerih izid analize pozitiven (Tabela 9.4). V letu 2010 je bilo v primerjavi z letom prej odrejenih 17,6 % manj strokovnih pregledov, pri katerih se je ugotavljala prisotnost prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, za dobrih 16 % pa se je zmanjšala tudi ugotovljena prisotnost navedenih snovi pri kontroliranih voznikih. Sicer pa je prisotnost psihoaktivnih snovi med udeleţenci v cestnem prometu vse do leta 2009 naraščala. Vzrok za upad v letu 2010 je delno v večjem zavedanju voznikov in delno v večjih kaznih.
118
Tabela 9.4: Število odrejenih strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter število pozitivnih primerov, 2009–2010
2009 2010
Odrejeni pregledi 1.821 1.501
Pozitivni pregledi 1.038 870
Vir: Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra Ministrstva za notranje zadeve RS
Izidi pozitivnih analiz krvi in urina, ki so bili opravljeni pri strokovnih pregledih, so pokazali, da so vozniki najpogosteje vozili pod vplivom opiatov, sledi voţnja pod vplivom metadona in kokaina (Tabela 9.5).
Tabela 9.5: Odkrite prepovedane droge in druge psihoaktiven snovi (zdravila) v izidih pozitivnih analiz, 2009–2010
2009 2010
Amfetamini 66 48
Benzodiazepini 179 173
Kanabinoidi 189 115
Kokain 271 210
Metadon 336 239
Opijati 352 309
Antidepresivi 2 2
Antipsihotiki 3 1
Hipnotiki/sedativi 4 1
Opioidi 18 18
Drugo 674 614
Vir: Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra Ministrstva za notranje zadeve RS
Prvega julija letos so stopile v veljavo spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/2008), po katerih se bo po novem ugotavljal vpliv psihoaktivnih snovi na zmanjšane sposobnosti varnega upravljanja vozila, medtem ko je po stari zakonodaji zadoščala ţe potrditev prisotnosti takšne snovi v organizmu, ni pa se ugotavljalo, ali je med voţnjo snov imela neposreden vpliv na spodobnosti voznika.
Skladno z novo zakonodajo se šteje, da je voznik pod vplivom prepovedane droge, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, pri katerem se s posebnimi sredstvi, z napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi in/ali slini.
Za kršilce se na osnovi višjega dokaznega standarda in nedvomno dokazanega vpliva na voţnjo predvideva globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Vozniku bo prepovedana nadaljnja voţnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje (24 ur).
Če vpliv ne bo dokazan, ugotovljena pa bo prisotnost teh snovi v urinu, bo voznik napoten na kontrolni zdravstveni pregled. Za takšnega kršilca ni predpisane globe ali drugih sankcij.
Vozniku bo prepovedana nadaljnja voţnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje (24 ur).
119