Druge z uporabo drog povezane zdravstvene teţave in posledice

Nujna stanja zaradi zastrupitev z drogami

V tem poglavju so predstavljeni bolniki, zastrupljeni s prepovedanimi drogami, ki so bili obravnavani v urgentnih internističnih ambulantah v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (Internistična prva pomoč) v letu 2010.

Urgentne internistične ambulante v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani so namenjene pribliţno 600.000 prebivalcem osrednje Slovenije. Leta 2010 je bilo v urgentnih internističnih ambulantah v Ljubljani obravnavanih 21.700 bolnikov; v nadaljevanju prispevka je predstavljeno število obravnavanih bolnikov, ki so bili pregledani in zdravljeni zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami.

83 V urgentne internistične ambulante so napoteni zastrupljenci s prepovedanimi drogami, ki potrebujejo vsaj nekajurno zdravljenje in/ali sprejem v bolnišnico. Najpogostejši vzroki napotitve teh bolnikov v urgentne internistične ambulante so: motnje zavesti, odpoved dihanja, zniţan krvni tlak, motnje srčnega ritma, bolečina v prsnem košu, epileptični krči, agresivnost itn.

Pogostost zastrupitev s prepovedanimi drogami v urgentnih internističnih ambulantah v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je preverjena z dvema metodama. Najprej je število zastrupitev s prepovedanimi drogami preverjeno s pomočjo računalniškega sistema bolnišnice, kjer so diagnoze šifrirane glede na MKB-10. Ţal pa je pri bolnikih, obravnavanih le v ambulantah, v računalniškem sistemu bolnišnice šifrirana le glavna oziroma prva diagnoza, preostale diagnoze pa so vpisane le opisno. Poleg tega je šifriranje zastrupitev s prepovedanimi drogami s pomočjo šifranta MKB-10 zelo zapleteno in pomanjkljivo. Na primer: amfetamini so uvrščeni v veliko in nepregledno skupino »psihostimulansi z moţnostjo abuzusa«. Šifriranje novejših drog, na primer GHB, pa je dejansko nemogoče. V nadaljevanju analize pogostosti zastrupitev s prepovedanimi drogami se zato preveri število zastrupitev s prepovedanimi drogami še s pregledom knjige pregledanih bolnikov, kjer so zapisani vsi pregledani bolniki z napotnimi in odpustnimi diagnozami (ena ali več).

S pomočjo računalniškega sistema in vpisanih šifer glavnih diagnoz glede šifranta MKB-10 ter s pregledom nešifriranih diagnoz napotnih in odpustnih diagnoz vseh bolnikov, ki so bili ročno vpisani v knjigo vseh pregledanih bolnikov, je ugotovljenih 51 bolnikov obravnavanih zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami v urgentnih internističnih ambulantah v Ljubljani (Tabela 6.2). Z analizo vseh opisnih diagnoz so bile ugotovljene tudi kombinirane zastrupitve z drogami in zastrupitve z drogami, ki jih glede na šifre MKB-10 ni mogoče šifrirati.

Tabela 6.2: Zastrupljenci s prepovedanimi drogami, ki so bili obravnavani v letu 2010

Prepovedane droge in njihove kombinacije Število bolnikov

Heroin 24

Heroin + etanol 2

Heroin + metadon 1

Heroin + amfetamin 1

Heroin + kokain 6

Heroin + kokain + etanol 1

Kokain 5

Mefedron + ekstazi 1

Mefedron + etanol 1

2-CI 1

GHB 1

GHB + amfetamin 1

Kanabis 6

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana

84

Število prepovedanih drog, ki so jih zastrupljenci uporabili, je predstavljeno v Tabeli 6.3.

Število uporabljenih drog je pričakovano večje od števila bolnikov, zastrupljenih z drogami (Tabela 6.2), saj se je 13 bolnikov (25 %) zastrupilo s kombinacijo več drog.

Tabela 6.3: Število prepovedanih drog, ki so jih uporabili zastrupljenci, obravnavani v letu 2010

Prepovedane droge Število drog

Heroin 35

Kokain 12

Kanabis 6

Mefedron 2

Amfetamin 2

GHB 2

Ekstazi 1

2-CI 1

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ob tem se lahko omeni še, da je bilo leta 2010 v urgentni internističnih ambulantah v Ljubljani obravnavanih še 127 bolnikov zaradi akutne zastrupitve z etanolom.

Povprečna starost zastrupljencev s prepovedanimi drogami je bila 29,5 leta; med zastrupljenci s prepovedanimi drogami so prevladovali moški (79 %). Med bolniki, ki so se zastrupili samo s heroinom, je bilo 83 % moških; njihova povprečna starost je bila 31,5 leta.

Zanimivo je, da je bilo med zastrupljenci, ki so hkrati s heroinom vzeli še kokain, pribliţno enako število moških (43 %) in ţensk (57 %) ter da je bila povprečna starost moških 33 let, ţensk pa le 26 let. Samo s kokainom pa so se zastrupili le moški (100 %) s povprečno starostjo 33 let. Trije zastrupljenci z ekstazijem, mefedronom in z 2-CI so bili povprečno stari le 20,6 leta. Zaradi zastrupitve s kanabisom so prišli na pregled v urgentne internistične ambulante samo moški, ki so bili povprečno stari 26 let.

Zastrupitve s prepovedanimi drogami so leta 2010 tako predstavljale vsaj 0,24 % vseh bolnikov v urgentnih internističnih ambulantah, vendar je bilo njihovo dejansko število verjetno večje, saj diagnoze zastrupitev pogosto niso pravilno šifrirane glede na šifre MKB-10 in velikokrat tudi niso pravilno oziroma v celoti ročno prepisane v knjigo pregledanih bolnikov.

Pravo število zastrupljencev z drogami bi lahko ugotovili le, če bi pregledali vso medicinsko dokumentacijo vseh bolnikov, pregledanih v ambulantah, in tudi medicinsko dokumentacijo bolnikov, sprejetih v bolnišnico, saj se včasih prava diagnoza zastrupitve ugotovi šele med zdravljenjem v bolnišnici. Ţal pa je tako obseţen pregled medicinske dokumentacije vseh bolnikov, napotenih v urgentne internistične ambulante, dejansko neizvedljiv, zato smo leta 2001 v Sloveniji uvedli Register zastrupitev Slovenije, ki deluje na osnovi Pravilnika o sporočanju, zbiranju in urejanju podatkov o zastrupitvah na območju Slovenije. Glede na

85 omenjeni pravilnik so vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, dolţne sproti pošiljati podatke o zastrupitvah, vključno z zastrupitvami s prepovedanimi drogami, v Center za zastrupitve v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, in sicer na obrazcu »Prijava zastrupitve«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS. Omenjeni obrazec vsebuje podatke o bolniku (spol, starost, izobrazba, razvade, bolezni, itn.) in zastrupitvi (ime in količina zdravila/strupa/droge, mesto in okoliščine zastrupitve, klinična slika in zdravljenje zastrupitve itn). Na ţalost pa slovenski zdravniki te obveznosti ne izpolnjujejo pogosto, kljub večkratnim spodbudam in opozorilom.

Sklenemo lahko, da urgentni pregledi zastrupljencev s prepovedanimi drogami predstavljajo vsaj 0,24 % vseh pregledanih bolnikov v internističnih ambulantah v Ljubljani in da je ugotovljeno število zastrupljencev s prepovedanimi drogami odvisno od načina zbiranja podatkov o bolnikih.

Soobolevnost

Po podatkih IVZ je bilo leta 2009 zaznanih 3.015 hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj, povezanih z uporabo psihoaktivnih snovi, v letu 2008 je bilo zaznanih 3.058 tovrstnih hospitalizacij, v letu 2007 pa 3.042 tovrstnih hospitalizacij (Tabela 6.4). V vseh treh letih je bilo največje število hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj povezanih z uporabo alkohola, sledijo hospitalizacije zaradi uporabe več drog hkrati, hospitalizacije zaradi uporabe sedativov in hipnotikov, hospitalizacije zaradi uporabe opioidov in kanabinoidov. V obdobju 2007–2009 se zaznava porast števila hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj, povezanih z uporabo sedativov in hipnotikov ter kanabinoidov.

Tabela 6.4: Število hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, 2007–2009

2009 2008 2007 Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja alkohola 2.435 2.544 2.540

Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja opioidov 53 65 62

Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja kanabinoidov 25 19 11 Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja sedativov in hipnotikov 121 108 87

Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja kokaina 4 6 4

Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja drugih stimulansov, vključno

kofeina 2 3 5

Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja halucinogenov 3 np 2 Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja hlapljivih topil 2 4 2 Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja več drog in drugih psihoaktivnih

snovi 370 309 329

Skupaj 3.015 3.058 3.042

np: ni podatka

Vir: Zbirka bolnišničnih obravnav (hospitalizacij) zaradi bolezni, Inštitut za varovanje zdravja RS

86