Preventiva pred nalezljivimi boleznimi in zdravljenje nalezljivih bolezni, povezanih z uporabo

Preventiva pred nalezljivimi obolenji poteka v vseh programih obravnave in zdravljenja odvisnih od drog. Posebno pozornost se daje rednemu preventivnemu cepljenju odvisnih od drog proti hepatitisu B, ki je brezplačno in dostopno vsem odvisnim od drog. Ker je veliko intravenskih uporabnikov drog vključenih v mreţo programov zdravljenja opioidne odvisnosti s substitucijskimi zdravili v CPZOPD, imajo tam uporabniki tudi dostop do testiranja na okuţbo s HCV in svetovanja ter moţnost napotitve na nadaljnjo klinično obravnavo in morebitno zdravljenje hepatitisa C pri specialistih za hepatitise, tj. infektologih. Poleg tega imajo vsi ljudje, odvisni od drog, tudi brezplačno testiranje za HIV. Če se odkrije HIV, ima vsak človek, odvisen od drog, zagotovljeno brezplačno zdravljenje. Vsem uporabnikom drog s pozitivnim izidom katerega koli testa se svetuje, da se testirajo njihovi spolni partnerji, oţji druţinski člani oz. člani skupnega gospodinjstva in souporabniki okuţenega pribora za vbrizgavanje drog.

Leta 2007 so bile izdelane »Slovenske nacionalne smernice za obravnavo hepatitisa C pri uporabnikih drog v programih substitucijske terapije«. Smernice predstavljajo tesno sodelovanje med specialisti za virusne hepatitise in terapevti v programih zdravljenja odvisnosti od drog, tj. ob podpori posebej izurjenega preostalega medicinskega tima, nekdanjih uspešno pozdravljenih uporabnikov drog in svojcev ali prijateljev obolelega.

Temeljni poudarki v smernicah so: ozaveščanje uporabnikov drog o tveganem vedenju, uporabnike drog spodbujati, da se testirajo na okuţbe s HCV, HBV in HIV ter da se cepijo proti hepatitisoma B in A.

Enkrat letno poteka akcija anonimnega testiranja na hepatitis C. Testiranje poteka na Infekcijski kliniki v Ljubljani in v mobilnih točkah, kjer lahko uporabniki oddajo kri v prirejenem

106

reševalnem vozilu na nekaterih mestih, kjer se sicer izvaja terenska zamenjava igel. Za tovrstno testiranje uporabniki ne potrebujejo zdravstvenega zavarovanja.

Razdeljevanje sterilnega materiala med intravenozne uporabnike drog, svetovanje in reševanje socialnih stisk uporabnikov drog ima v Sloveniji ţe dolgoletno tradicijo. Prvi začetki teh aktivnosti segajo v leto 1990, ko so nevladne organizacije v Ljubljani, Mariboru in v Kopru začele aktivnosti razdeljevanja sterilnega pribora intravenoznim uporabnikom drog. Tedaj je bilo to še nezakonito početje; prostovoljce, ki so izvajali te aktivnosti, je občasno tudi preganjala policija. Pozneje se je razvila mreţa nizkopraţnih programov v Sloveniji, ki razdeljuje sterilni material vsem uporabnikom drog; pristop »harm reduction« je postal pomemben del aktivnosti na področju obvladovanja uporabe drog in zmanjševanja škode v Sloveniji.

Sterilni material za injiciranje drog lahko pridobijo uporabniki drog v Sloveniji:

prek mreţe nizkopraţnih programov, ki zagotavljajo sterilni material, ki ga pridobijo od Zavoda za zdravstveno varstvo Koper vsem, ki ga potrebujejo, v neomejenih količinah;

prek lekarn, ki so v mreţi in pridobijo sterilni material od Zavoda za zdravstveno varstvo Koper;

z nakupom materiala v lekarnah za svoj denar.

Mreţa nizkopraţnih programov v Sloveniji je enakomerno razporejena po slovenskem prostoru. Kljub temu nimamo pokritih nekaj območij, kot je npr. Koroška, kjer bi bilo treba čim prej vzpostaviti nizkopraţni program.

Nakup in razdeljevanje sterilnega materiala za injiciranje drog potekata v Sloveniji prek Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki oskrbuje vse programe nizkega praga v Sloveniji s potrebnim sterilnim materialom. Nakup materiala financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se zaveda, da s takim pristopom zmanjšuje tveganja za okuţbo s HIV in hepatitisom C. V mreţi je tudi pet lekarn, katerim Zavod za zdravstveno varstvo Koper redno dostavlja sterilne materiale, ki jih potem lekarne brezplačno delijo uporabnikom drog.

Zavod za zdravstveno varstvo Koper vsako leto prek javnega razpisa zagotovi dovolj veliko količino sterilnih materialov (inzulinske brizge, razkuţilne robčke, saniteti material, razkuţila, kondome, gumijaste rokavice itn.). Vsem programom nizkega praga, ki izvajajo terensko delo, Zavod za zdravstveno varstvo Koper večkrat letno dostavlja materiale. Programi razdeljujejo sterilni material v svojih prostorih in tudi s pomočjo terenskih vozil ter terenskih delavcev. Ocenjuje se, da se pokriva s programi nizkega praga prek 80 % površine Slovenije. Tako ima večina uporabnikov drog moţnost priti do brezplačnega sterilnega materiala za injiciranje drog. S tem se pomembno zmanjšuje tveganje za prenos nalezljivih bolezni, kot so HIV in hepatitisi.

V vseh 308 lekarnah v Sloveniji lahko uporabniki drog kupijo za svoj denar sterilni pribor za injiciranje drog. Sterilni pribor pa se deli tudi prek terenskih vozil. To so prirejena vozila, ki omogočajo tudi pogovore z uporabniki drog v posebnem za to prirejenem prostoru vozila.

Prednost vozil je, da se pribliţajo uporabnikom in da ohranjajo anonimnost uporabnikov drog, hkrati pa poberejo večjo količino ţe uporabljenih igel, ki bi bile lahko odvrţene kjer koli in kot take nevarne za preostale prebivalce. Terenska vozila delijo sterilni material predvsem v

107 mestih, kjer ni organiziranega dnevnega nizkopraţnega programa za uporabnike drog. S tem

se pribliţa storitev tudi ljudem, ki nimajo ustreznih prevoznih sredstev in so oddaljeni od nizkopraţnega dnevnega centra.

Vsi programi zbirajo okuţene materiale (igle, sanitetni material itn.) v za to posebej prirejene kontejnerje. Ko so kontejnerji polni, jih posebej usposobljena ekipa odpelje iz programa in ustrezno uniči. Tako se prepreči ponovno uporabo materiala ali da bi material prišel v stik z drugimi ljudmi in bi se zgodil prenos kuţnih bolezni.

V letu 2010 je Zavod za zdravstveno varstvo Koper med nizkopraţne programe razdelil 732.592 igel. Te igle so se razdeljevale prek 10 nevladnih organizacij, ki so enakomerno razdeljene po vsej Sloveniji, in prek petih lekarn. V letu 2010 je te programe obiskovalo 2.030 ljudi, odvisnih od drog. Primerjalno bi to pomenilo, da sta v teh programih iskala pomoč 2 človeka na 100 prebivalcev v starosti 16–50 let. V letu 2010 je na novo vstopilo v programe 354 ljudi. Opravljenih je bilo 17.319 stikov z ljudmi, odvisnimi od drog, ki so prišli po pomoč v nizkopraţne programe v Sloveniji, kar bi primerjalno lahko prikazali kot 6 obiskov na 100 prebivalcev Slovenije v starosti 16–50 let. Ocenjuje se, da so uporabniki drog prek lekarn kupili okoli 300.000 igel. Raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je namreč pokazala, da – čeprav imajo uporabniki nizkega praga vedno prosti dostop do sterilnega materiala – jih še vedno 33 % kupuje igle in drug sterilni material v lekarnah. Uporabniki drog prinašajo v nizkopraţne programe na zbirna mesta za okuţen material tudi te igle.

Mreţa nizkopraţnih programov dobro sodeluje s centri za socialno delo, z zdravstvenimi domovi ter drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, zato predstavljajo pomembno informacijsko točko za uporabnike drog in tudi vstopno točko v programe pomoči za številne uporabnike drog. Vzpostavljeno je dobro strokovno sodelovanje med nizkopraţnimi programi in drugimi programi, ki nudijo pomoč odvisnim od drog. Zato lahko ljudje, odvisni od drog, prehajajo iz programov nizkega praga v preostale programe in nasprotno. V mreţi pomoči odvisnim predstavljajo nizkopraţni programi za posameznika pomembno vstopno točko v mreţo pomoči odvisnim od drog v Sloveniji.

108

Z UPORABO DROG POVEZANA SOCIALNA PROBLEMATIKA IN SOCIALNA REINTEGRACIJA

Zakonski okvir za delovanje sistema socialnega varstva postavlja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 in naslednji), temeljna izhodišča za obravnavo socialnih stisk in teţav uporabnikov pa nacionalni program socialnega varstva, ki ga drţava sprejme za večletno obdobje (za pet ali deset let). Nacionalni program socialnega varstva opredeljuje osnovna izhodišča za razvoj sistema, cilje in strategije razvoja socialnega varstva, določa mreţo javne sluţbe socialnovarstvenih storitev in javnih socialnovarstvenih programov ter opredeljuje način njegovega izvajanja in spremljanja ter odgovornost posameznih akterjev na različnih ravneh.

Osnovna izhodišča za obravnavo uporabnikov, ki imajo stiske in teţave, povezane z uporabo prepovedanih drog, v sistemu socialnega varstva, so opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (Uradni list RS, št. 39/2006). Omenjeni nacionalni program se je z letom 2010 končal; v postopku sprejemanja pa je nov nacionalni program za obdobje 2011–2020 (spletno mesto Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve (MDDSZ)).

Pomembni zakoni s področja socialnega varstva, ki so za uporabnike prepovedanih drog pomembni z vidika socialnih prejemkov in strokovne obravnave, so še: Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011), Zakon o posebnem dodatku za socialno ogroţene (Uradni list RS, št. 57/2009) in Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011).

Strokovne aktivnosti, namenjene reševanju socialne problematike, povezane z uporabo prepovedanih drog, se izvajajo v okviru javne sluţbe (62 centrov za socialno delo) ter v okviru zasebnikov in nevladnih organizacij, ki izvajajo dopolnilne programe socialnega varstva.

V letu 2010 so v centrih za socialno delo zabeleţili 357 obravnav, povezanih s problematiko prepovedanih drog. V socialnovarstvene programe s področja prepovedanih drog, ki jih sofinancira MDDSZ, pa je bilo v letu 2010 vključenih prek 8.400 uporabnikov.

V letu 2010 je bila po enotnem modelu evalviranja prvič izvedena zunanja evalvacija programov socialne rehabilitacije zasvojenih, ki jih za obdobje petih let financira MDDSZ.

Evalvirani so bili nizkopraţni in visokopraţni programi s področja prepovedanih drog ter programi za urejanje socialnih stisk zaradi alkoholizma in motenj hranjenja.

8.

109