Od drugih gradiv so organizatorji navedli še (brezplačne) materiale s spleta.
3.2.13 Dodatne dejavnosti
Na vprašanje Ali v okviru tečajev ponujate še kakšne dodatne dejavnosti? (Če da: Katere?) 41
% izvajalcev odgovarja z »Da.«. Navajajo predvsem obiske knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, uradov in tržnic, oglede gledaliških in filmskih predstav ter drugih kulturnih prireditev, delavnice (kulinarika, glasba, ples, literatura, ročne spretnosti, komunikacija, vodenje …), ogled slovenskih mest in druge ekskurzije. Ena od ustanov je izpostavila obisk šole – v sklopu tečaja za ženske skupaj obiščejo šolo, ki jo obiskujejo otroci udeleženk.
Svetovalna delavka jim predstavi podporne mehanizme za otroke priseljence. Nekateri omenjajo tudi dodatno podporo pri učenju jezika (ne vemo, kaj to pomeni) in dogodke, namenjene stiku s Slovenci, npr. druženje z domačini v kraju, kjer poteka tečaj (nekje udeleženci v slovenščini predstavijo svoje domovine) ali slovenski tabor.
Določene ustanove (predvidevam, da predvsem ljudske univerze) nudijo tudi svetovanje, podporne dejavnosti v izobraževanju odraslih in možnost vodenega samostojnega učenja (v okviru središča za samostojno učenje). Iz odgovorov ni mogoče ugotoviti, ali so naštete
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
Gradiva, ki jih učitelji pripravijo sami A, B, C … 1, 2, 3, gremo (priročnik za učitelje) Zbirka testov za izpite iz znanja slovenščine Slovenščina kot drugi in tuji jezik: Izobraževalni program…
Gremo naprej (priročnik za učitelje) Slovenska beseda v živo 1a (priročnik za učitelje) Slovenska beseda v živo 1b (priročnik za učitelje) Slovenska beseda v živo 2 (priročnik za učitelje) Začetna integracija priseljencev: Program izobraževanja…
Preživetvena raven za slovenščino Slovenščina (priročnik za učitelje) Oblike v oblakih Slika jezika VKLJUČevanje v slovensko družbo: priročnik za izvajanje…
Začetna opismenjevalnica v slovenščini za priseljence
28
dejavnosti dejansko mišljene kot dodatne dejavnosti v okviru tečaja ali kot ostala ponudba ustanove (ločena od tečajev slovenščine).
3.2.14 Potrdilo o udeležbi
Na vprašanje Ali udeleženci tečaja ob koncu prejmejo potrdilo o udeležbi? je pritrdilno odgovorilo 91 % organizatorjev (Če da, odprto vprašanje: Katere informacije o tečaju so na potrdilu o udeležbi (npr. število ur, raven tečaja itd.)?). Praktično vsi v potrdilu navedejo podatek o času trajanja in številu ur tečaja, velika večina tudi raven tečaja (pri tem so le eni dopisali, da gre za raven po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO), ni pa znano, kako oziroma po katerih kriterijih ugotovijo, za katero raven po SEJO gre). Kar nekaj organizatorjev je navedlo, da na potrdilo napišejo tudi vsebine tečaja in/ali usvojene jezikovne kompetence (niso navedli, na podlagi česa, le eden je dopisal, da jih napišejo za vsakega posameznika posebej). Ena od ustanov dopiše doseženo raven znanja (ni znano, na podlagi katerih kriterijev), nekateri tudi prisotnost na tečaju in naslov predelanega učbenika.
3.3 Aktualne priložnosti pri učenju in poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika
Analiza ponudbe in vprašalnika odpira nova vprašanja, predvsem pa bolj ali manj neposredno kaže na mnoge priložnosti, ki jih še ima področje učenja in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika. V nadaljevanju se dotikam le nekaterih.
3.3.1 Pregled(nost) ponudbe
Kobos in Pirih Svetina (2009: 208–209) sta želeli, da bi rezultati opravljene raziskave pripomogli k boljši obveščenosti o ponudbi oz. možnostih za učenje slovenščine. Cilj je bil oživiti temu namenjeno spletno stran slovenscina.com, ki je bila leta 2002/2003 postavljena prav za promocijo slovenščine kot drugega in tujega jezika. Vsebovala naj bi predvsem informacije o izvajalcih in ponudbi tečajev.
Danes stran slovenscina.com ne deluje, niti ni poznana. Glede na pospešen razvoj tehnologije bi vsekakor veljalo znova razmisliti o spletnem portalu, kjer bi interesenti za učenje slovenščine našli podatke o ponudbi tečajev. Spletno stran danes zlahka postavimo, zato bi gotovo že obstajala, če bi bilo tako preprosto. Problemi se pojavijo pri financiranju, vzdrževanju in rednem posodabljanju. Kdo bi za to skrbel? Bi stran – kot že mnoge pred njo – delovala le nekaj
29
let, kolikor navadno poteka financiranje projektov? Glede na veliko povpraševanje po učenju slovenskega jezika se kljub oviram zdi smiselno razmišljati o tem in iskati ustrezne rešitve.
3.3.2 Dostopnost tečajev
Res je, da se je število ponudnikov tečajev slovenščine za odrasle v zadnjih 12 letih podvojilo, vendar vprašanje dostopnosti tečajev ostaja aktualno.
Čeprav po znesku, ki ga za tečaj odštejejo udeleženci, nisem spraševala, je dejstvo, da so jezikovni tečaji za povprečnega udeleženca dragi ali celo predragi. Na to sta opozorili že Kobos in Pirih Svetina (2009: 207). Finančna dostopnost se je sicer vsaj za priseljence iz tretjih držav izboljšala z uvedbo programa Začetna integracija priseljencev (ZIP) leta 2011, v sklopu katerega se izvajajo brezplačni začetni in nadaljevalni tečaji. Vsem ostalim (pa tudi udeležencem tečajev v okviru ZIP, ki bi želeli več) ostajajo na voljo le dragi tečaji ali (še) ne dovolj razvejana in organizirana mreža prostovoljcev. Vprašanje je, ali izvajalci v zadostni meri izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo razpisi (nanje se prijavlja 54 % sodelujočih ustanov), ali finančno plat v celoti prepuščajo udeležencem. Postavlja se tudi vprašanje pomoči lokalne skupnosti – glede na to, da je uspešna integracija priseljencev občinam gotovo v interesu, bi lahko posebno tiste, ki zaznavajo več priseljevanja tujih državljanov, v večji meri financirale tečaje ali vsaj kako drugače pripomogle k dostopnejšemu izvajanju le-teh.
Priložnost vidim tudi v že omenjenem prostovoljnem poučevanju. To bi učenje slovenskega jezika omogočilo vsaj nekaterim priseljencem, ki si tega sicer ne morejo privoščiti. Nekaj tovrstnega poučevanja v Sloveniji že zasledimo, bi pa lahko situacijo še močno izboljšali, na primer z organiziranim portalom, ki bi (morda na podoben način kot nekateri portali za inštrukcije) povezoval prostovoljce in priseljence iz cele Slovenije. Pri tem vidim kot možne prostovoljce predvsem študente slovenistike. Vsekakor pa bi bilo treba prostovoljce vsaj osnovno usposobiti, kar je stvar ene od spodnjih točk.
Drug vidik dostopnosti je lokacija. Kljub temu da izvajalce tečajev najdemo skoraj povsod po državi, je lahko za tiste, ki nimajo avtomobila, varstva otrok ipd., kraj v sosednji občini še vedno preveč oddaljen. Druga skupina potencialnih udeležencev, ki so ji tečaji geografsko preveč oddaljeni, so tujci, ki se želijo slovenščine iz različnih razlogov učiti v svoji državi, kjer tečajev (praktično) ni. Rešitev je do neke mere prišla z epidemijo – mnogi izvajalci so v svojo ponudbo umestili tečaje na daljavo. Vprašanje pa je, koliko ustanov bo ta način izvedbe po koncu epidemije obdržalo v redni ponudbi.
30 3.3.3 Povezovanje z lokalno skupnostjo
V vprašalniku je približno dve tretjini ustanov navedlo, da se pri načrtovanju in izvajanju tečajev ne povezujejo z lokalno skupnostjo. Po drugi strani ostala tretjina ustanov na različne načine sodeluje z ustanovami in organizacijami v lokalnem okolju, kar je vsekakor dodana vrednost za udeležence tečajev, ki se večinoma skušajo vključiti v novo okolje. Nekateri izvajalci na primer že uspešno sodelujejo z osnovnimi šolami in ponujajo tečaj slovenščine za starše učencev, drugi so opazili potrebo po specializiranih tečajih za Albanke ipd. Pri tem vidim še veliko priložnosti – ponudniki tečajev bi se lahko v večji meri zanimali za potrebe priseljencev v lokalnem okolju in jim s ponudbo prihajali naproti. Pogoj za to so med drugim usposobljeni in predani učitelji, o čemer pa bo govora v naslednji točki.
3.3.4 Izobraževanje učiteljev
Poučevati slovenščino kot drugi in tuji jezik je nekaj povsem drugega kot poučevati slovenščino kot prvi jezik. To, da zna slovenščino poučevati vsak, kdor govori slovensko, seveda ne drži.
Danes to počasi ozaveščamo, a še vedno prepočasi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji s kar 42 % ustanov izvajalk tečajev za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika niso opravili nobenega dodatnega usposabljanja. A le dobro usposobljen učitelj lahko vsebine podaja smiselno strukturirano in kakovostno, oblike in metode dela na tečaju vsakokrat prilagodi skupini oziroma posamezniku in kakovostno izvaja tudi specializirane tečaje. Zato bi veljalo ponudnike tečajev še bolj motivirati k izobraževanju in usposabljanju učiteljev.
Veliko priložnosti ostaja tudi na področju usposabljanja prostovoljcev za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Edini, ki je usposabljanja kdaj izvajal, je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, nazadnje leta 2019 (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik 2021). Predvsem mladim je treba približati problematiko (ne)dostopnosti učenja slovenščine za priseljence in jih navdušiti za prostovoljstvo. Dobro bi bilo narediti manjšo raziskavo, ki bi dala vsaj občutek, koliko je interesa med (bodočimi) prostovoljci, ki bi tujcem z veseljem pomagali ali jim že pomagajo pri vključevanju v novo okolje z usvajanjem jezika, a ne vedo, kje in kako se tega lotiti. Nato pa ne ostati pri tem, ampak jih ustrezno podpreti.
3.3.5 Dodatne dejavnosti
Dodatne dejavnosti v sklopu tečaja jezika so velika dodana vrednost. Jezik vedno deluje znotraj družbe in kulture, zato je obogatitev učenja jezika z dejavnostmi v okolju vsekakor zelo dobrodošla poteza, posebno za priseljence. 41 % v raziskavi sodelujočih ustanov udeležencem
31
tečajev dodatne dejavnosti že nudi. Izstopajoča je na videz najpreprostejša dejavnost – druženje s Slovenci, z domačini v kraju, kjer poteka tečaj. Navezava stikov s sokrajani je zelo pomembna za uspešno integracijo, pa mnogokrat umanjka ... Skratka, nekateri izvajalci so izpostavili zanimive in posnemanja vredne prakse, ki bi jih veljalo v razširjeni obliki zbrati na enem mestu in k podobnim aktivnostim spodbuditi tudi ostale izvajalce tečajev.
32
4 Sklep
Zgodovinski pregled področja kaže, da ima slovenščina kot drugi in tuji jezik za seboj bogato in razgibano pot. Od osamosvojitve Slovenije se učenje in poučevanje razmeroma hitro širi in razvija, kar je opazno tudi ob pogledu na zemljevid izvajalcev tečajev slovenščine. V letošnjem letu sem našla 102 izvajalca, kar je v primerjavi z raziskavo iz leta 2009 50 ponudnikov več.
To pomeni, da se je njihovo število skoraj podvojilo. Pri tem je treba upoštevati, da sta Kobos in Pirih Svetina iskali izvajalce vseh tečajev, jaz pa le izvajalce tečajev za odrasle. Tečaje slovenščine za odrasle najdemo praktično po vsej državi, edino v pomurski regiji ostaja večja prazna lisa. Največji porast ponudnikov tečajev slovenščine za odrasle je v primerjavi z letom 2009 zaznaven v gorenjski regiji.
Vprašalnik za izvajalce tečajev slovenščine za odrasle kaže, da ustanove tečaje slovenščine izvajajo zelo različno dolgo – dve komaj eno leto, ena že 61 let. Večina jih je do letos izvedla do 50 tečajev. V primerjavi z letom 2009 so danes bolj razširjeni splošni tečaji (takrat jih je ponujalo 67 % izvajalcev, danes 90 %), prav tako individualno poučevanje (takrat pri 21 % izvajalcev, danes pri 63 % izvajalcev) in specializirani tečaji (danes pri 40 % ponudnikov). V času prejšnje raziskave še niso izvajali danes precej razširjenega programa Začetna integracija priseljencev (ZIP). Daleč največje zanimanje je za tečaje na začetni ravni. Tečaji največkrat potekajo v živo, skoraj polovica izvajalcev pa ponuja (tudi) tečaje prek spleta. Mnogi so tečaje leta 2020 preselili na splet zaradi epidemije. Pri načrtovanju in izvajanju tečajev približno dve tretjini ustanov sodeluje z lokalno skupnostjo.
Izvajalci so do letos na tečajih našteli okrog 90.300 udeležencev, ki se tečajev udeležujejo predvsem zaradi potreb pri delu ali iskanju dela ter pridobivanju državljanstva in z željo po integraciji v novo okolje. Organizatorji udeležence delijo v skupine, največkrat z intervjujem ali/in uvrstitvenim testom. Glavni kriterij za razvrstitev v skupine je predznanje, sledi prvi jezik udeležencev. Na tečajih v veliki večini poučujejo učitelji slovenščine, ponekod tudi študenti slovenistike in/ali drugi. Dobra polovica jih je za to opravila dodatno usposabljanje. Pri poučevanju uporabljajo veliko različnih učbenikov, najpogosteje učbenik za začetnike A, B, C
… gremo, sledijo učbeniki iz serije Slovenska beseda v živo in učbenik za nadaljevalno stopnjo S slovenščino nimam težav.
41 % izvajalcev v okviru tečajev ponuja še različne dodatne dejavnosti, 91 % pa jih ob koncu tečaja udeležencem izda potrdilo o udeležbi.
33
Analiza ponudbe in vprašalnika odpira nova vprašanja in kaže na priložnosti, ki ostajajo na področju učenja in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika. Izpostavila sem nepreglednost ponudbe tečajev, (ne)dostopnost tečajev, priložnosti za povezovanje izvajalcev z lokalno skupnostjo, izobraževanje učiteljev za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika ter priložnosti za obogatitev tečajev z dodatnimi dejavnostmi.
34 Povzetek
Področje učenja in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika se od osamosvojitve naglo razvija. V diplomskem delu sem na kratko predstavila zgodovino učenja in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika v Sloveniji, nato pa se posvetila aktualnemu stanju.
Analizirala sem aktualno sliko institucionalnega učenja in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika v Sloveniji. Določene podatke sem primerjala z zadnjo podobno raziskavo iz leta 2009.
Zanimale so me predvsem geografska razporeditev izvajalcev, število izvajalcev, izvedenih tečajev in vpisanih udeležencev, vrste in načini izvedbe tečajev, sodelovanje izvajalcev z lokalno skupnostjo, načini razvrščanja udeležencev v skupine, izobrazba in usposobljenost učiteljev, uporabljana gradiva, ponudba dodatnih dejavnostih v okviru tečajev in izdajanje potrdil o udeležbi na tečaju.
Nazadnje sem izpostavila aktualne priložnosti na področju učenja in poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika – nepreglednost ponudbe tečajev, (ne)dostopnost tečajev, priložnosti za povezovanje izvajalcev z lokalno skupnostjo, izobraževanje učiteljev ter priložnosti za obogatitev tečajev z dodatnimi dejavnostmi.
35
5 Literatura in viri
1KA (Verzija 21.02.16) [Programska oprema]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2021.
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik: https://centerslo.si/ Dostop 21. 6. 2021.
Evalvacija Osnovne šole za odrasle: zaključno poročilo o rezultatih evalvacije programa.
Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2012.
Jana Zemljarič Miklavčič. Slovenščina kot drugi/tuji jezik: zgodovina (Od začetkov do 1850).
Slavistična revija 47/2 (1999). 245–260.
Jana Zemljarič Miklavčič. »Ali se učite slovenski? Kakó Vam dopade slovénščina?« 40.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture – Zbornik predavanj. Ur. Marko Stabej.
Ljubljana: FF, 2004. 188–192.
Jana Zemljarič Miklavčič in Nataša Pirih Svetina. In še slovenščina: kot drugi in kot tuji jezik.
Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije in prakse.
Ur. Janez Skela. Ljubljana: Tangram, 2008. 707–715.
Letno poročilo 2009. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2010.
Letno poročilo 2010. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2011.
Letno poročilo 2011. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2012.
Letno poročilo 2015. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2016.
Letno poročilo 2019. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2020.
Nataša Pirih Svetina. Slovenščina, ki je ni bilo v javnosti. Teorija in praksa 57/Pos. št. (2020).
21–39.
Strateške podlage za prenovo programa Osnovna šola za odrasle. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2018.
Tanja Jerman. Slovenščina na daljavo. 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture – Zbornik predavanj. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: FF, 2004. 199–201.
36
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E). Uradni list RS, št. 75 (12. 12. 2019).
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 1 (25. 6. 1991).
Zuzanna Krystyna Kobos in Nataša Pirih Svetina. Učenje in poučevanje slovenščine kot neprvega jezika v Sloveniji. Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: FF, 2009 (Obdobja 28). 203–209.
37
6 Seznam prilog
Priloga 1: Vprašalnik za izvajalce tečajev slovenščine
Priloga 1: Vprašalnik za izvajalce tečajev slovenščine
Uvodna stran
Tečaji slovenščine za odrasle
Pozdravljeni,
v diplomskem delu se ukvarjam s tečaji slovenščine v Sloveniji. Zanimajo me tečaji slovenščine kot neprvega jezika za odrasle, zato sem za organizatorke in organizatorje pripravila vprašalnik o ponudbi tečajev. Prosim vas, da si vzamete nekaj minut časa in odgovorite na vprašanja. Odgovori bodo v dragoceno pomoč pri diplomskem delu. Vprašalnik je anonimen.
Vsa vprašanja se navezujejo samo na tečaje za odrasle.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje.
Vprašalnik
1. Tip ustanove:
a) Zasebna jezikovna šola.
b) Javni zavod.
c) Zasebni zavod.
d) Prostovoljska organizacija.
e) Drugo (prosimo, napišite):
2. Regija:
a) Gorenjska regija b) Goriška regija
c) Jugovzhodna Slovenija d) Koroška regija
e) Primorsko-notranjska regija f) Obalno-kraška regija g) Osrednjeslovenska regija h) Podravska regija
i) Pomurska regija j) Savinjska regija k) Posavska regija
l) Zasavska regija 3. Kraj:
4. Od kdaj izvajate tečaje slovenščine? Prosimo, napišite leto prve izvedbe.
5. Prosimo, napišite približno število vseh do sedaj izvedenih tečajev.
6. Prosimo, napišite približno število vseh udeležencev na tečajih slovenščine.
7. Katere vrste tečajev izvajate? Sprašujemo samo po tečajih za odrasle. Možnih je več odgovorov.
a) Splošne tečaje.
b) Specializirane tečaje.
c) Tečaje za begunce.
d) Začetna integracija priseljencev (ZIP).
e) Tečaje Zavoda za zaposlovanje.
f) Individualno poučevanje.
g) Drugo (prosimo, napišite):
[Če specializirane:] Katere specializirane tečaje izvajate? Sprašujemo samo po tečajih za odrasle. Možnih je več odgovorov.
a) Tečaje za zdravstvene delavce.
b) Tečaje za starše otrok priseljencev.
c) Tečaje za turiste.
d) Opismenjevanje v slovenščini.
e) Priprave na izpit iz slovenščine.
f) Drugo (prosimo, napišite):
8. Kako intenzivni so vaši tečaji (npr. število ur na teden, število ur ob enem srečanju …)?
Prosimo, napišite.
9. Ali priseljence vključujete v OŠ za odrasle?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Prosimo, utemeljite.
[Če ne.] Prosimo, utemeljite.
10. Katerih tečajev se priseljenci najpogosteje udeležujejo?
a) Tečajev na začetni ravni.
b) Tečajev na nadaljevalni ravni.
c) Tečajev na izpopolnjevalni ravni.
11. Ali se pri načrtovanju in izvajanju tečajev povezujete z lokalno skupnostjo?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Prosimo, opišite, kako.
12. Se prijavljate na razpise za sofinanciranje izvedbe tečajev?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Na katere? Možnih je več odgovorov.
a) Na razpise Ministrstva za notranje zadeve.
b) Na razpise Zavoda RS za zaposlovanje.
c) Na razpise Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov.
d) Na občinske razpise.
e) Drugo (prosimo, napišite):
13. Kako potekajo vaši tečaji? Možnih je več odgovorov.
a) V živo.
b) Prek spleta – na daljavo.
c) Kombinirano – deloma v živo in deloma prek spleta.
14. Se je način izvedbe v letu 2020 razlikoval od izvedbe leta 2019?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Prosimo, pojasnite.
[Če ne:] Prosimo, pojasnite.
15. Koliko udeležencev se je udeležilo tečaja slovenščine v letu 2019?
16. Koliko udeležencev se je udeležilo tečaja slovenščine v letu 2020?
17. Ali udeležence sprašujete po razlogih za udeležbo na tečajih?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Kateri so najpogostejši razlogi za udeležbo?
18. Kako udeležence razdelite v skupine? Možnih je več odgovorov.
a) Z uvrstitvenim testom.
b) Z intervjuji.
c) Glede na samooceno (udeleženci sami ocenijo raven svojega znanja).
d) Udeležencev ne delimo po skupinah.
e) Drugo (prosimo, napišite):
[Če z uvrstitvenim testom:] Prosimo, na kratko opišite uvrstitveni test.
19. Po katerih kriterijih udeležence razvrščate v skupine? Možnih je več odgovorov.
a) Po predznanju slovenščine.
b) Po prvem jeziku.
c) Udeležencev ne delimo po skupinah.
d) Drugo (prosimo, napišite):
20. Kdo poučuje na tečajih slovenščine? Možnih je več odgovorov.
a) Učitelji slovenščine.
b) Študenti slovenistike.
c) Drugo (prosimo, napišite):
21. So za to delo opravili kakšno dodatno usposabljanje?
a) Da.
b) Ne.
[Če da:] Katero?
22. Katere učbenike se uporablja na tečajih? Možnih je več odgovorov.
a) Slovenščina ekspres 1 b) A, B, C … gremo
c) A, B, C … 1, 2, 3, gremo – za govorce albanščine d) Slovenščina
e) Pot do slovenščine
f) Od samostalnika do veznika g) Colloquial Slovene
23. Katera gradiva še uporabljajo učitelji? Možnih je več odgovorov.
a) Slovenščina kot drugi in tuji jezik: Izobraževalni program za odrasle
b) Začetna integracija priseljencev: Program izobraževanja za priseljence v Sloveniji c) Začetna opismenjevalnica v slovenščini za priseljence
d) Preživetvena raven za slovenščino
d) Preživetvena raven za slovenščino