3.2.3 Vrste tečajev
Kobos in Pirih Svetina (2009: 206) sta ugotovili, da se najpogosteje (67 %) izvajajo splošni tečaji, sledita individualno poučevanje (21 %) in priprava na izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni (12 %). Zanimalo me je, ali je v tem času prišlo do sprememb ali trend ostaja.
Pri vprašanju Katere vrste tečajev izvajate? Sprašujemo samo po tečajih za odrasle. je bilo med odgovori splošne tečaje, specializirane tečaje, tečaje za begunce, Začetna integracija priseljencev (ZIP), tečaje Zavoda za zaposlovanje, individualno poučevanje ter drugo (prosimo, napišite) možno izbrati več odgovorov. 90 % sodelujočih ustanov izvaja splošne tečaje, 63 % jih nudi individualno poučevanje, 40 % jih izvaja specializirane tečaje, po 34 % program Začetna integracija priseljencev (ZIP) in tečaje Zavoda za zaposlovanje ter 6 % tečaje za begunce.
Splošni tečaji so še vedno najbolj razširjena vrsta tečajev, na drugem mestu ostaja individualno poučevanje, za katero je zanimanje danes večje kot pred 12 leti. Razširilo se je predvsem izvajanje specializiranih tečajev, pa seveda tudi ZIP, ki se izvaja od leta 2011, in tečajev Zavoda za zaposlovanje, ki so ponovno oživeli s spremembo Zakona o urejanju trga dela. Ta namreč od konca leta 2019 zahteva znanje slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) najkasneje 12
18
mesecev po prijavi v evidenco brezposelnih oseb (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela 2019).
Če je bil izbran odgovor specializirane tečaje, se je pojavilo podvprašanje Katere specializirane tečaje izvajate? Sprašujemo samo po tečajih za odrasle. Spet je bilo možno izbrati več odgovorov med tečaje za zdravstvene delavce, tečaje za starše otrok priseljencev, tečaje za turiste, opismenjevanje v slovenščini, priprave na izpit iz slovenščine ter drugo (prosimo, napišite). Med specializiranimi tečaji, ki jih izvajajo, organizatorji največkrat navajajo priprave na izpit iz slovenščine (83 %), nato tečaje za zdravstvene delavce (42 %), sledijo tečaji za starše otrok priseljencev (33 %), tečaji za turiste (33 %), opismenjevanje v slovenščini (25 %), tečaji za poslovneže (6 %), tečaji za albanske ženske (2 %) in tečaji za opolnomočenje žensk (2 %).
Sledilo je odprto vprašanje o intenzivnosti tečajev (Kako intenzivni so vaši tečaji (npr. število ur na teden, število ur ob enem srečanju …)? Prosimo, napišite.). Tečaji so po intenzivnosti zelo raznoliki. Udeleženci se z učitelji srečujejo enkrat do petkrat tedensko, eno srečanje pa traja od ene do osmih šolskih ur. Predvsem pri individualnem poučevanju organizatorji poudarjajo veliko mero prilagajanja udeležencem.
3.2.4 Povezovanje z lokalno skupnostjo
Zaradi različnih potreb v različnih delih države sem vključila tudi vprašanje o povezovanju z lokalno skupnostjo (Ali se pri načrtovanju in izvajanju tečajev povezujete z lokalno skupnostjo?
Če da: Prosimo, opišite, kako.). Približno dve tretjini sodelujočih ustanov se pri načrtovanju in izvajanju tečajev ne povezuje z lokalno skupnostjo. Ostali navajajo sodelovanje z lokalnimi društvi in organizacijami, vrtci, šolami, univerzitetnimi centri, knjižnicami, podjetji, uradom za delo, upravno enoto, centrom za socialno delo, zdravstvenim domom in Zavodom RS za zaposlovanje.
Oblike sodelovanja so različne – v nekaterih primerih gre zgolj za informiranje oziroma promocijo tečajev, ponekod pripravljajo javne dogodke, katerih program sooblikujejo tudi udeleženci tečajev. Nekateri so navedli, da sodelujejo pri ugotavljanju izobraževalnih potreb, motivaciji in napotovanju udeležencev na tečaje – niso pa napisali, s kom sodelujejo pri tem in kako. Nekateri udeležence peljejo npr. v knjižnico, na banko ali v zdravstveni dom, kjer lahko na zelo konkreten način vadijo besedišče z različnih področij.
19 3.2.5 Vključevanje priseljencev v OŠ za odrasle
V poročilu Andragoškega centra Slovenije Evalvacija osnovne šole za odrasle iz leta 2012 je na več mestih izpostavljen problem vključevanja priseljencev, ki ne razumejo in govorijo slovensko, v program OŠ za odrasle (v nadaljevanju tudi OŠO). Ti imajo namreč težave s spremljanjem pouka pri vseh predmetih. Izvajalci so se strinjali, da poučevanje slovenščine kot drugega jezika ni cilj programa OŠ za odrasle – učenju jezika so namenjeni drugi izobraževalni programi (23), pri čemer so verjetno imeli v mislih programa Začetna integracija priseljencev (ZIP) in Slovenščina kot drugi in tuji jezik. V sklopu evalvacije so izdali priporočilo: »Za priseljence brez končane osnovne šole se omogoči najprej vključitev v program učenja slovenskega jezika in po tem vpis v program OŠO« (33). O istem problemu z istimi besedami pišejo tudi v dokumentu Strateške podlage za prenovo programa Osnovna šola za odrasle (2018: 18).
Zato je vprašalnik spraševal tudi po vključevanju priseljencev v OŠ za odrasle (Ali priseljence vključujete v OŠ za odrasle? Prosimo, utemeljite.). V OŠ za odrasle priseljence vključuje deset sodelujočih ustanov. Večina zato, ker ti nimajo dokončane osnovnošolske izobrazbe, redki pa (še vedno) tudi neutemeljeno, »za njihov boljši napredek«, kot pojasnjujejo. Veljalo bi vprašati še kaj več – predvsem to, ali priseljence v program OŠ za odrasle vključujejo z namenom učenja jezika ali dejansko z namenom pridobitve osnovnošolske izobrazbe ter v kakšnem zaporedju potekata učenje jezika in pridobivanje izobrazbe.
3.2.6 Sodelovanje v razpisih za sofinanciranje izvedbe tečajev
54 % sodelujočih ustanov se prijavlja na razpise za sofinanciranje izvedbe tečajev. Največ (68
%) na razpise Zavoda za zaposlovanje, 58 % na razpise Ministrstva za notranje zadeve, 28 % na lokalne razpise, 8 % na razpise Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 5 % na razpise Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, po 2 % pa na razpise Evropskega socialnega sklada ter Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije.
3.2.7 Zanimanje za različne ravni tečajev
Vprašanje Katerih tečajev se priseljenci najpogosteje udeležujejo? je bilo zaprtega tipa – možni so bili odgovori tečajev na začetni ravni, tečajev na nadaljevalni ravni in tečajev na izpopolnjevalni ravni. Največje je zanimanje za tečaje na začetni ravni (na 91 % ustanov), sledi
20
zanimanje za tečaje na nadaljevalni ravni (na 6 % ustanov) in na koncu zanimanje za tečaje na izpopolnjevalni ravni (3 %).
Graf 4: Zanimanje za različne ravni tečajev
Pri tem je treba upoštevati podatek, da kar nekaj izvajalcev tečajev na nadaljevalni, predvsem pa na izpopolnjevalni ravni, niti ne ponuja.
3.2.8 Način izvedbe tečajev
Pri vprašanju Kako potekajo vaši tečaji? je bilo več možnih odgovorov: v živo, prek spleta – na daljavo in kombinirano – deloma v živo in deloma prek spleta. 88 % sodelujočih ustanov izvaja tečaje v živo, 47 % tečaje prek spleta – na daljavo, 56 % pa jih odgovarja, da nudijo tečaje, ki potekajo kombinirano – deloma v živo in deloma prek spleta. Pri tako velikem deležu sicer netipičnega načina izvedbe tečajev dopuščam možnost, da so kljub opisu organizatorji to različno razumeli. Ne vemo, kaj so si organizatorji pod tem opisom zares predstavljali. Sama sem imela v mislih hibridno izvedbo, dalo pa bi se razumeti tudi kot kombinacijo dela v razredu in samostojnega učenja (npr. s pomočjo spletne učilnice). Vprašanje očitno ni bilo dovolj jasno zastavljeno.
Zanimalo me je, ali oziroma kako je epidemija vplivala na izvajanje tečajev (Se je način izvedbe v letu 2020 razlikoval od izvedbe leta 2019? Prosimo, pojasnite.). 88 % ustanov je navedlo, da se je način izvedbe v letu 2020 razlikoval od izvedbe leta 2019. Nekateri v letu 2020 (vsaj od
91%
6% 3%
Katerih tečajev se priseljenci najpogosteje udeležujejo?
Tečajev na začetni ravni. Tečajev na nadaljevalni ravni. Tečajev na izpopolnjevalni ravni.
21
marca dalje) niso izvajali tečajev, mnogi so tečaje, ki bi sicer potekali v živo, izvajali na daljavo – prek spleta. Veliko organizatorjev je omenilo, da so se prvič srečali s takšno obliko izvedbe.
Večina ustanov, ki so tečaje preselile na splet, se je poslužila platform, kot je Zoom, nekateri so poleg tega odprli tudi spletne učilnice, organizator ene ustanove pa je navedel, da so uporabljali zgolj spletno učilnico. Eden od organizatorjev je omenil, da so se nekateri tečaji prekinili in se je izvajanje nadaljevalo kasneje. Na eni od ustanov so umaknili ponudbo skupinskih tečajev in je pouk potekal le še individualno na daljavo. Nekateri izpostavljajo več samostojnega dela (npr. s pomočjo spletne učilnice), drugi navajajo tudi, da je upadlo število udeležencev in da tujcev ni bilo veliko zaradi zaprtja meja.
Tisti, pri katerih se način izvedbe v letu 2020 ni razlikoval od načina izvedbe leta 2019, kot razloge navajajo, da v letu 2019 še niso izvajali tečajev ali da jih niso izvajali ne leta 2019 ne 2020. Ena od ustanov izvaja le individualno poučevanje na daljavo, zato se zanje ni nič spremenilo.
3.2.9 Udeleženci tečajev
34 ustanov je podalo podatek o približnem številu udeležencev na vseh do letos izvedenih tečajih za odrasle (Prosimo, napišite približno število vseh udeležencev na tečajih slovenščine.).
Večinoma so navedle številke do 400 udeležencev, največje število pa je bilo 50.000. Po podatkih, zbranih s to anketo, smo prišli do približne številke okoli 90.300 udeležencev.
Dve tretjini sodelujočih ustanov udeležence sprašuje po razlogih za udeležbo na tečajih (Ali udeležence sprašujete po razlogih za udeležbo na tečajih? Če da, odprto vprašanje: Kateri so najpogostejši razlogi za udeležbo?). Kot najpogostejši razlog navajajo zaposlitev, delo – večina delodajalcev zahteva znanje slovenščine, zato se udeleženci učijo slovenščine, da bi dobili ali obdržali službo. Tudi nekateri tuji lastniki, katerih podjetja delujejo v Sloveniji, se učijo slovenščine. Temu tesno sledi potreba po znanju jezika za pridobitev državljanstva ali za evidenco Zavoda RS za zaposlovanje, za kar je potrebno opraviti izpit na osnovni oziroma vstopni ravni. Tega dvojega Kobos in Pirih Svetina (2009: 206) nista zabeležili kot pogostejših vzrokov za učenje jezika. Znanje jezika za evidenco Zavoda RS za zaposlovanje ni bilo potrebno do leta 2019, zato je to logično. Zanimivo pa je, da v ospredju še ni bilo učenje jezika za pridobitev državljanstva – to Zakon o državljanstvu Republike Slovenije zahteva že od leta 1991 (Zakon o državljanstvu Republike Slovenije 1991).
22
Tretji velik razlog je integracija v okolje – priseljenci si želijo pridobiti osnovno znanje jezika za lažjo vsakodnevno komunikacijo (v šoli, trgovini, pri zdravniku ...). Ostali pogosti razlogi so še želja po znanju slovenščine, družinski razlogi (partner je Slovenec, pomoč otrokom pri učenju …), podaljšanje vizuma, študij in ugled.
Je epidemija vplivala na število udeležencev tečajev? Je. V letu 2019 so imele ustanove povprečno 88 udeležencev (Koliko udeležencev se je udeležilo tečaja slovenščine v letu 2019?), leta 2020 pa 55 (Koliko udeležencev se je udeležilo tečaja slovenščine v letu 2020?). Leta 2019 je bilo skupno število udeležencev pri ustanovah, ki so navedle podatek, 3006, leta 2020 pa 1860. Razlog gotovo ni le epidemija, je pa ta vsekakor eden od glavnih dejavnikov.
3.2.10 Delitev v skupine
Tečaji navadno potekajo v skupinski obliki, zato me je zanimalo, na podlagi česa organizatorji udeležence razdelijo v skupine (Kako udeležence razdelite v skupine?). Izbrati je bilo mogoče več odgovorov med možnostmi: z uvrstitvenim testom, z intervjuji, glede na samooceno (udeleženci sami ocenijo raven svojega znanja), udeležencev ne delimo po skupinah ter drugo (prosimo, napišite). Kar nekaj organizatorjev uporablja več kot le eno metodo. Največ jih to naredi z intervjujem oziroma pogovorom (60 %), druga najpogostejša metoda je uvrstitveni test (39 %), sledi samoocena – udeleženci sami ocenijo raven svojega znanja in se uvrstijo v ustrezno skupino (24 %), 2 % ustanov deli udeležence s svetovalnim pogovorom, 27 % pa jih udeležencev ne deli po skupinah. Slednjemu – kot pojasnjujejo – večinoma botruje dejstvo, da izvajajo tečaje le individualno, včasih pa tudi to, da se na tečaj prijavi malo ljudi – le za eno skupino.
23
Graf 5: Delitev v skupine
Tiste, ki za razvrščanje uporabljajo uvrstitveni test, sem prosila, da ga na kratko opišejo (Prosimo, na kratko opišite uvrstitveni test.). Nekateri organizatorji pripravijo spletni vprašalnik ali izvedejo telefonski pogovor, več ponudnikov test deli na pisni (slušno in bralno razumevanje, pisno sporočanje) in ustni (govorno sporočanje) del. Mnogi ne preverjajo vseh sporazumevalnih zmožnosti. Vprašanja na testih so tako zaprtega (obkroževanje, povezovanje, vstavljanje, dopolnjevanje) kot odprtega tipa (odgovori na vprašanja, krajši pisni sestavek).
Zanimali so me še kriteriji razvrščanja (Po katerih kriterijih udeležence razvrščate v skupine?).
Možni so bili odgovori po predznanju slovenščine, po prvem jeziku, udeležencev ne delimo po skupinah in drugo (prosimo, napišite). Poleg predznanja, ki ga pri delitvi v skupine upošteva 73 % organizatorjev, 43 % ustanov navaja, da ima veliko vlogo še prvi jezik udeležencev (Slovani/Neslovani), po en organizator pa je napisal, da upoštevajo tudi drugi jezik, pismenost in poklic.
3.2.11 Učitelji
Za kakovost izvedbe tečaja nikakor ni vseeno, kdo poučuje na tečajih slovenščine. Spraševala sem, kdo so učitelji (Kdo poučuje na tečajih slovenščine?), in ponudila več možnih odgovorov:
učitelji slovenščine, študenti slovenistike, drugo (prosimo, napišite). Sodelujoči organizatorji so odgovorili, da v 94 % ustanov poučujejo učitelji slovenščine, v 21 % pa študenti slovenistike
60%
39%
27%
24%
14%
Kako udeležence razdelite v skupine?
Z intervjuji. Z uvrstitvenim testom.
Udeležencev ne delimo po skupinah. Glede na samooceno.
Drugo.
24
in drugi – diplomanti slavistike, učitelji ostalih jezikov, prostovoljci, ki so govorci maternega jezika udeležencev, sociologi kulture in kulturologi.