Obstaja veˇc delitev prostorske predstave (po razliˇcnih kriterijih). Delitve so po veˇcini teˇzko natanˇcno opredeljive, zato se elementi pogosto prepletajo med seboj (Kveton idr., 2014).
3
Clements (1998) meni, da se prostorska predstava deli na prostorsko orientacijo in prostorsko vizualizacijo. Linn in Petersen (v Erko¸c idr., 2013) delita prostorsko predstavo na prostorsko zaznavo, miselno rotacijo in, tako kot Clements (1998), na prostorsko vizualizacijo. Maier (1994, v Kveton idr., 2014) deli prostorsko predstavo na prostorsko vizualizacijo, miselne rotacije, prostorske relacije, prostorsko zaznavo ter prostorsko orientacijo. Slednja delitev bo v nadaljevanju podrobneje predstavljena.
Podrobneje bom predstavila tri elemente prostorske predstave (Maier, 1994, v Kveton idr., 2014) – prostorsko vizualizacijo, miselne rotacije in prostorske relacije. Za vsak element prostorske predstave so izdelani ˇstevilni standardizirani testi, katere bom pri opisu tudi omenila. V okviru svoje raziskave sem izdelala naloge za merjenje posameznih elementov. Ob opisu elementov bo nekaj nalog tudi predstavljenih.
1.1.1 Prostorska vizualizacija
Maier (1994, v Kveton idr., 2014) opredeli prostorsko vizualizacijo kot spo-sobnost ustvariti mentalne podobe notranje konfiguracije teles ali spremembe oblike telesa. McGee (1979, v Kveton idr., 2914) sposobnost prostorske vi-zualizacije opredeli kot zmoˇznost mentalnega manipuliranja objekta. Linn in Petersen (1985, v Erko¸c idr., 2013) pa kot sposobnost mentalnega mani-puliranja z danim objektom v tridimenzionalnem prostoru. Clements (1998) meni, da prostorska predstava zajema razumevanje ter predstavljanje men-talnih premikov dvo- ali tridimenzionalnih objektov. Prvi pogoj je zmoˇznost ustvariti mentalno sliko ter nato manipulirati z njo.
Primera standardiziranih testov, ki preverjajo sposobnost prostorske vizualizacije, sta Mental cutting test in Object aparature test. Posamezna naloga na testu Mental cutting test je sestavljena tako, da je narisano neko netipiˇcno telo ter ravnina, ki preseka dano telo. Dane so 4 moˇznosti, izmed katerih ena ustreza prerezu telesa in ravnine (Kveton idr., 2014). Linn in Petersen (1985) zapiˇseta, da so to naloge, ki vkljuˇcujejo zahtevne, v veˇc korakih izvedene premike v prostoru.
Slika 1 prikazuje primer naloge iz standardiziranega testaMental cut-ting test. Na sliki je z rdeˇco oznaˇceno, kje prereˇze ravnina telo, in obkroˇzena pravilna reˇsitev. Tega na testu seveda ni (Tsutsumi, 2004).
Slika 1: Primer naloge iz testaMental Cutting test (Tsutsumi, 2004) Na prostorsko vizualizacijo se nanaˇsa tudi spodnja naloga, ki sem jo izdelala in zastavila uˇcencem v okviru eksperimentalnega dela (Slika 2).
Slika 2: Primer naloge, ki zahteva sposobnost prostorske vizualizacije
1.1.2 Miselna rotacija
Maier (1994, v Kveton idr., 2014) opredeli miselno rotacijo kot sposob-nost vrteti mentalne podobe likov in teles, De Lisi in Wolford (v Erko¸c idr., 2013) dodata, da je pomembno, da si zna ˇclovek predstavljati objekt tudi, ˇce ga obrnemo okrog ene od treh osi za doloˇceno ˇstevilo stopinj. Linn in
Petersen (1985) menita, da sposobnost vkljuˇcuje tudi hitrost in natanˇcnost spreminjanja mentalne slike pri vrtenju.
Shepard in Metzner (1971) sta izvedla raziskavo o zmoˇznosti izvajanja miselnih rotacij. Vse naloge na testu so bile podobne: udeleˇzenci so imeli na-risani dve telesi v prostoru in morali so doloˇciti, ali gre za isto telo. ˇZe v uvodu opozorita, da se pri nalogah, ki ugotavljajo sposobnost miselnega rotiranja, teˇzave pojavijo, ko si ljudje iz dvodimenzionalne slike ne morejo predstavljati tridimenzionalnega objekta. Ko enkrat osvojijo tridimenzionalno sliko, na-logo reˇsijo tako, da si skuˇsajo prvo telo predstavljati iz istega kota, kot je narisano drugo ali obratno. Raziskava je pokazala, da ˇcas reˇsevanja naloge linearno naraˇsˇca s kotom zasuka.
Primeri standardiziranih testov, ki ugotavljajo sposobnost miselnega rotiranja, so: Vandenbergerjev test 3D vizualizacije, Guayev test vizualizi-ranja rotacije inPurdue Visualization of Rotation Test (Kveton idr., 2014).
Navodilo nalog iz slednjega testa je sestavljeno na naslednji naˇcin: Predmet X je zasukan v Predmet X, kot je Predmet Y zasukan v... Izmed 5 prikazanih moˇznosti je ena pravilna. Primer naloge je na sliki 3. Test je sestavljen iz 20 nalog (Bodner, Guay, 1997).
Slika 3: Primer naloge iz testa Purdue Visualization of Rotations test (Bo-dner, Guay, 1997)
Na sliki 4 je naloga, ki sem jo izdelala in zastavila uˇcencem v okviru eksperimentalnega dela. Podobna je nalogam na Vandenbergerjevem testu 3D prostorske vizualizacije. Dana je slika telesa, sestavljenega iz veˇc enakih kock. Nato se predstavljene ˇstiri moˇznosti; od teh dve ustrezata danemu telesu.
Slika 4: Primer naloge, ki zahteva sposobnost miselne rotacije.
1.1.3 Prostorske relacije
Maier (1994, v Kveton idr., 2014) opredeli sposobnost prostorskih relacij kot razumevanje relacij med posameznimi elementi znotraj telesa ali med telesi.
Dva izmed standardiziranih testov, ki preverjata sposobnost prostor-skih relacij, sta Surface development test inCube comparison test. Ideja sle-dnjega je, da imamo narisano mreˇzo kocke z vzorci in ˇstiri kocke, pri ˇcemer le dve ustrezata dani mreˇzi (Kveton idr., 2014). Primer naloge je na spodnji sliki (Slika 5).
Slika 5: Primer naloge iz testaSurface development test (Surface development test, 2015)
Na sliki 6 je naloga, ki sem jo izdelala in zastavila uˇcencem v okviru eksperimentalnega dela. Imamo narisano neko telo in na njegovih robovih oznaˇcene toˇcke P, Q in R. Naloga spraˇsuje, ali je pri toˇcki Q pravi kot.
Slika 6: Primer naloge, ki zahteva sposobnost prostorskih relacij.
1.1.4 Prostorska zaznava
Maier (1994, v Kveton idr., 2014) opredeli prostorsko zaznavo kot spo-sobnost pravilno doloˇciti horizontalno ali vertikalno pozicijo predmeta kljub pomanjkljivi vidni informaciji. Nekatere naloge pa se nanaˇsajo na pravilno postavitev telesa ob upoˇstevanju teˇznosti. Linn in Petersen (1985, v Erko¸c idr., 2013) jo opredelita kot sposobnost doloˇciti prostorske relacije med telesi neodvisno od postavitve osebe, ki reˇsuje naloge.
Primera standardiziranih testov staRod and frame test inWater Level task (Kveton idr., 2014).
1.1.5 Prostorska orientacija
Maier (1994, v Kveton idr., 2014) opredeli prostorsko orientacijo kot spo-sobnost sebe orientirati v neki prostorski situaciji. McGee (1979, v Kveton idr., 2014) doda opredelitev, ki se nanaˇsa na telesa v prostoru. Sposobnost opredeli kot predstavljanje, kako so posamezni predmeti razporejeni v pro-storu. Pri tem je pomemben zorni kot gledanja na predmete.
Primer standardiziranega testa jeChair Window test, ki sta ga izdelala Barratt in Fruchter (Kveton idr., 2014).