8 RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJI RAZISKAVE
Interes za sistematično proučevanje množičnih medijev se je najprej pojavil v Združenih državah Amerike. Empirične raziskave so na tem področju prav tam dobile osnovne konture, ki so se kasneje dograjevale tudi na evropskem znanstveno-raziskovalnem področju. Prvo resnejšo raziskavo so opravili Lashley in Watson (Blažič, 1998), ki sta se ukvarjala s konceptualizacijo raziskovalnih spremenljivk, ter Dean (prav tam), ki je raziskoval teoretične spremenljivke. Ti dve raziskavi sta pomembno vplivali na vključevanje množičnih medijev v vzgojno-izobraževalni proces in sta predstavljali osnovo za nadaljnje sodobno raziskovanje množičnih medijev.
Zgoraj navedeni raziskavi sta osredotočeni na osnovnošolsko raven izobraževanja. Namen naše raziskave pa je raziskati področje načrtovanja in izvajanja medijske vzgoje v predšolskem obdobju. Pri pregledu strokovne in znanstvene literature, nismo zasledili opravljenih raziskav o medijski vzgoji v predšolskem obdobju, zato je raziskovalni problem naše naloge ugotoviti dejansko realizacijo medijske vzgoje po vrtcih na Dolenjskem.
Raziskati želimo, ali vzgojiteljice načrtujejo medijsko vzgojo v vrtcu ali je ta le produkt spontanih dejavnosti, nemalokrat tudi mašilo ali izgovor za nenačrtovanje in izvajanje dejavnosti. Z rezultati raziskave želimo opozoriti vzgojiteljice in vzgojitelje na pomen načrtovanja in izvajanja medijske vzgoje v vrtcu.
Cilj raziskave je ugotoviti, na kakšen način realizirajo vzgojiteljice medijsko vzgojo v vrtcu (načrtovane in nenačrtovane dejavnosti, izvajanje medijske vzgoje, mnenja o medijski pismenosti vzgojiteljic in vzgojiteljev v odvisnosti od delovne dobe, stopnje izobrazbe in delovnega mesta). Primerjali bomo tudi način realizacije medijske vzgoje med vzgojiteljicami in vzgojitelji v odvisnosti od starostnega obdobja otrok. Ugotavljali bomo, kakšni so pogoji za izvajanje medijske vzgoje, ali jih imajo vzgojiteljice zagotovljene ter jih primerjali z okoljem vrtca (urbano, ruralno).
V magistrskem delu postavljamo raziskovalno vprašanje: Ali in na kakšen način vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih realizirajo medijsko vzgojo? Pri tem nas zlasti zanima, kaj menijo o
pomenu načrtovanja in vključevanja dejavnosti medijske vzgoje; ali in kako medijsko vzgojo izvajajo, s pomočjo katerih medijev in ali imajo zagotovljene pogoje za izvajanje medijske vzgoje. Zanima nas tudi, ali vzgojiteljice in vzgojitelji menijo, da so dovolj medijsko pismeni.
9 HIPOTEZE RAZISKAVE
V skladu s predstavljenim raziskovalnim problemom in opredeljenimi raziskovalnimi cilji smo definirali splošno hipotezo, na podlagi katere smo opredelili še podrobnejše hipoteze in raziskovalna vprašanja.
Splošna hipoteza: Realizacija medijske vzgoje v vrtcih je bolj rezultat nenačrtovanih dejavnosti kot načrtovanih. Na realizacijo medijske vzgoje v vrtcu vplivajo delovno mesto, stopnja izobrazbe, delovna doba vzgojiteljic, pogoji za izvajanje in okolje vrtca.
Podrobnejše hipoteze:
H1: Vzgojiteljice z daljšo delovno dobo pripisujejo manjši pomen načrtovanju dejavnosti medijske vzgoje kot vzgojiteljice začetnice.
H2: Med vzgojiteljicami se pojavljajo statistično pomembne razlike v pogledih na vključevanje medijske vzgoje glede na stopnjo izobrazbe.
H3: Med vzgojiteljicami se pojavljajo statistično pomembne razlike v pogledih na vključevanje medijske vzgoje glede na delovno mesto.
H4: Vzgojiteljice pri izvajanju medijske vzgoje najpogosteje uporabljajo televizijo, najmanj pa radio; najpogosteje vsebine posredujejo preko DVD-predvajalnika.
H5: Pri vzgojiteljicah se pojavljajo razlike v zagotovljenih pogojih za izvajanje medijske vzgoje glede na okolje vrtca (urbano, ruralno).
H6: Vzgojiteljice drugega starostnega obdobja pogosteje izvajajo načrtovane dejavnosti medijske vzgoje kot vzgojiteljice prvega starostnega obdobja.
H7: Starejše vzgojiteljice (starost v letih) menijo, da so manj medijsko pismene kot mlajše.
10 METODE
V empiričnem delu smo uporabili metodo kvantitativnega raziskovanja. Postavljene hipoteze in raziskovalna vprašanja smo preverjali s statistično analizo podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki je bil izdelan v spletnem orodju 1KA. Povezava do spletnega
anketnega vprašalnika je bila posredovana po elektronski pošti ravnateljem ali pedagoškim vodjem vrtcev na Dolenjskem. Kvantitativno raziskavo, v katero je bil zajet neslučajnostni vzorec 100 vzgojiteljic, smo izvajali v novembru in decembru 2013 ter januarju 2014.
10.1 Merski inštrument
V kvantitativni raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik Medijska vzgoja v vrtcu, ki smo ga oblikovali na podlagi obstoječe literature in predhodnih raziskav na podobnem področju (Kurikulum za vrtce, 1999, Stritar, Usar, Fras Berro, Zore, Sivec, Bah Berglez, 2012, Kornhauser, 1998). Vprašalnik smo prilagodili našemu namenu proučevanja in ga razdelili v štiri sklope. Prvi del je namenjen pridobitvi demografskih podatkov o anketirancih, drugi del se nanaša na načrtovanje medijske vzgoje v vrtcu, tretji del na izvajanje le-te, četrti del pa je namenjen ugotavljanju mnenj o medijski pismenosti vzgojiteljic in vzgojiteljev.
10.2 Opis vzorca
V raziskavi, ki smo jo izvedli v šolskem letu 2013/2014, smo zajeli neslučajnostni vzorec 100 vzgojiteljic in vzgojiteljev iz vrtcev na Dolenjskem. Vzorec smo izbrali v tej regiji, ker sem tudi sama tu zaposlena, kar nam je omogočalo lažji dostop do podatkov in boljše razumevanje obravnavane vsebine. Od 200 klikov na anketo, je bilo ustrezno izpolnjenih in uporabnih za analizo podatkov 100 anket. Namensko smo izbrali vrtce iz ruralnega in urbanega okolja.
Vprašalniki so bili razdeljeni po naslednjih vrtcih:
a) urbano okolje (Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, Otroški vrtec Metlika, Vrtec Trebnje, VVE pri OŠ Belokranjskega odreda Semič, Vrtec Kočevje, Vrtec Ribnica, Vrtec Pedenjped Novo mesto, Vrtec Ciciban Novo mesto, Društvo Ringa raja Novo mesto, Vrtec Ciciban Krško)
b) ruralno okolje (Enota vrtca pri OŠ Vinica, VVE pri OŠ komandanta Staneta Dragatuš, VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta, VVE pri osnovni šoli Prevole, Osnovna šola Brusnice, Vrtec Brusnice, OŠ Stopiče – Vrtec Stopiče), VVE pri OŠ Mirna Peč, VVE pri OŠ Mokronog, VVE Gumbek pri OŠ Dolenjske Toplice, Vrtec pri OŠ Vavta vas, VVE Čebelica pri OŠ Šentjernej, VVE pri OŠ Šentrupert, VVE pri OŠ Mirna, VVE pri OŠ Žužemberk, VVE pri OŠ Veliki Gaber, VVE pri OŠ Frana Metelka Škocjan).
Nekaj več kot polovica (53 %) anketiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev je zaposlenih v vrtcu v ruralnem okolju; tri odstotke manj kot polovica (47 %) pa v urbanem okolju.