Projekt »Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D« je znotraj slovenskega dela projekta prispeval k temu, da je bila v Republiki Sloveniji s sistemom ERTMS/ETCS nivo 1 – verzija 2.3.0d nadgrajena javna ţelezniška infrastruktura, ki obsega progo med drţavno mejo–Seţana–Ljubljana–Zidani Most–Pragersko–Hodoš–drţavna meja in progo Koper–
Divača, v skupni dolţini 412 kilometrov prog (enotirnih in dvotirnih) ali 333,5 kilometra ekvivalentne dvotirne proge. Dela znotraj tega projekta so obsegala tudi gradnjo kabelskih tras, kabelske povezave in vsa pripadajoča gradbena dela, prav tako so bila izvedena usposabljanja osebja za upravljanje in vzdrţevanje novega signalizacijskega sistema za vodenje ţelezniškega prometa (DRSI, 2017).
109
Projekt je bil zastavljen tako, da sta bila leta 2013 uspešno dokončana pilotna odseka, do konca leta 2015 pa so bili dokončani vsi preostali odseki S1 do S5 na koridorju D v Republiki Sloveniji (DRSI, 2017):
- P1 – drţavna meja–Seţana–Pivka,
- P2 – Murska Sobota–Hodoš–drţavna meja, - S1 – Ljubljana–Pivka,
- S2 – Zidani Most–Pragersko, - S3 – Ljubljana–Zidani Most, - S4 – Divača–Koper,
- S5 – Pragersko–Murska Sobota.
Za vse odseke prog na koridorju D so izdana obratovalna dovoljenja in vsa potrdila ES o verifikaciji.
(Medmreţje:
http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Zeleznice/Porocilo_o_stanju_projekta_E RTMS_ETCS_na_infrastrukturi_koridorja_D.pdf, 2017).
Tovorni koridor RFC 6 oz. Mediteranski koridor predstavlja nadaljevanje aktivnosti projekta ERTMS na koridorju D, ki se je skladno z Uredbo (EU) št. 913/2010 podaljšal v Španiji od Valencie do Almeire in od Barcelone do Madrida ter na Madţarskem od Budimpešte do Zahonyja (madţarsko-ukrajinske meje). Skladno z Uredbo (EU) št. 1316/2013 pa se je pridruţila povezava Ljubljana–Zagreb in povezava Reka–Budimpešta.
Izhodiščni tovorni koridor poteka na relaciji Almeria–Valencia/Madrid–Zaragoza/Barcelona–
Marseille–Lyon–Torino–Milano–Verona–Padova/Benetke–Trst/Koper–Ljubljana–
Budimpešta–Zahony (Slovenske ţeleznice, 2017).
(Medmreţje: http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/transportni-koridorji/koridor-rfc-6, 2017).
Cilj projekta ERTMS/ETCS sta bili izgraditev in vzpostavitev enotnega in standardiziranega podsistema, ki zagotavlja interoperabilnost signalizacije in komunikacij na evropskih ţelezniških omreţjih. Podsistemi pa so definirani v TSI – tehničnih specifikacijah za interoperabilnost in EN – evropskih standardih.
Z izborom te tehnologije je Evropska unija začrtala smer razvoja ţelezniške infrastrukture, ki bistveno pripseva k:
- zagotavljanju interoperabilnosti (poenotenje pravilnikov, tehnologije prometa, infrastrukture, sistemov na voznih sredstvih);
- povečanju varnosti ţelezniškega prometa;
- povečanju hitrosti in prepustnosti ţelezniškega prometa;
- vzpostavitvi ţelezniškega čezmejnega ţelezniškega prometa brez postankov na drţavnih mejah.
Leta 2016 so se končala vsa dela znotraj projekta »Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D«. Sledili so izvedba aktivnosti za vpis naprav ETCS v register ţelezniške infrastrukture, prilagoditev pravilnikov in navodil za operativno uporabo ETCS naprav, šolanje operativnega ter vzdrţevalnega osebja ter druge aktivnosti. Sistem je bil vključen v obratovanje 1.9.2017 (DRSI, 2017).
6.8.2.2 Globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za ţeleznice –GSM-R (Global System for Mobile Communications – Railway)
Sistem GSM-R je del enega od osnovnih podsistemov, ki sestavljajo ţelezniško infrastrukturo, in sicer del podsistema vodenja, upravljanja in signalizacije. Namenjen je opravljanju obveznih javnih gospodarskih sluţb na javni ţelezniški infrastrukturi – vodenju prometa in vzdrţevanju infrastrukture (Ministrstvo za infrastrukturo, 2017).
110
Je brezţični radijski komunikacijski sistem, ki prek baznih postaj in repetitorjev, postavljenih vzdolţ ţelezniških prog, zagotavlja kakovostno, neprekinjeno in zanesljivo brezţično komunikacijo med vozilom na progi in osebjem, ki upravlja promet, ter preostalo komunikacijo med osebjem, ki neposredno ali posredno sodeluje pri ţelezniškem prometu.
Pravilnik o ţelezniškem telekomunikacijskem omreţju (Ur. l. RS, št. 59/2010) navaja, da se sistem GSM-R lahko povezuje z omreţji drugih ţeleznic, javnimi mobilnimi in fiksnimi omreţji, specialnimi ţelezniškimi sistemi in nadzornimi sistemi (ERTMS) z namenom, da zagotovi govorne in podatkovne komunikacijske storitve za potrebe ţeleznic. Pravilnik navaja tudi, da mora sistem GSM-R izpolnjevati funkcionalne in sistemske specifikacije integriranega evropskega ţelezniškega radijskega omreţja »EIRENE« (Bedenik, 2010).
Projekt »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem ţelezniškem omreţju«
S projektom »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem ţelezniškem omreţju« Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije na vseh slovenskih javnih ţelezniških progah vzpostavlja sistem GSM-R. Naročnik projekta je Direkcija RS za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo (MZI, 2017).
Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem ţelezniškem omreţju pomeni uskladitev s pravnim redom Evropske unije oz. implementacijo direktiv Evropske unije s področja interoperabilnosti govornega sistema za komunikacijo med vlaki. Od začetka devetdesetih let se v Evropski uniji razvija transevropsko transportno omreţje (TEN-T: Trans-European Networks) z namenom zagotavljanja mednarodnih transportnih povezav in prostega pretoka blaga in ljudi. Ključna ovira za vzpostavitev takega omreţja v ţelezniškem prometu je bila tehnična neenotnost med posameznimi ţelezniškimi operaterji. Vključno s Slovenijo so vse drţavne ţeleznice uporabljale lastne, nekompatibilne analogne sisteme za prenos informacij. Za reševanje teh omejitev je bil razvit sistem za upravljanje ţelezniškega prometa ERTMS, ki je sestavljen iz Evropskega sistema vodenja vlakov ETCS in GSM-R (MZI, 2017).
Ključni učinki projekta uvedbe digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem ţelezniškem omreţju so (MZI, 2017):
- zagotovitev interoperabilnosti in pogojev za nadgradnjo slovenskega ţelezniškega omreţja s sistemoma ERTMS/ETCS (sedanji analogni sistemi so zastareli in brez moţnosti nadgradnje);
- bistveno povečanje varnosti ţelezniškega prometa in infrastrukturne zmogljivosti;
- poenotenje obstoječega sistema radijske komunikacije;
- manjše motnje in zamude vlakov;
- prihranki pri signalni opremi;
- učinkovitejše domače in mednarodne transportne povezave in prosti pretok blaga ter ljudi v Evropi;
- širši sinergijski učinki (preusmeritev dela tovora s cest na ţeleznice ima posledično zmanjšanje izpustov CO2 iz prometa).
Izvedeni ukrepi pri projektu, ki je potekal v dveh fazah, so bili (MZI, 2017):
- postavitev optičnih kablov vzdolţ celotnega ţelezniškega omreţja (pribliţno 1200 kilometrov kabelske trase), ki ga sestavljajo glavne in regionalne proge, ki potekajo skozi 97 slovenskih občin;
- gradnja 246 baznih oddajno-sprejemnih postaj (BTS-postaj) in 110 repetitorjev;
- postavitev antenskih stolpov ob baznih oddajno-sprejemnih postajah;
- povezava novih BTS-postaj s telekomunikacijskim in električnim omreţjem.
111
Gradnja sistema GSM-R v praksi prinaša gradnjo baznih postaj in postavitev antenskih stolpov, visokih od 5 do 35 metrov, ki so nameščeni vzdolţ ţelezniškega omreţja in zagotavljajo ustrezno pokritost s signalom po celotni dolţini vseh ţelezniških prog. Le tako lahko sistem deluje nemoteno.
Omreţje GSM-R je sestavljeno iz baznih postaj, ročne terminalske opreme in terminalske opreme, vgrajene v vlake. Signal je usmerjen vzdolţ proge in pokriva najoţje območje.
Sistem GSM-R bo vzpostavljen na vseh progah javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Za obratovanje in vzdrţevanje sistema GSM-R bodo sredstva zagotovljena znotraj opravljanja obveznih gospodarskih javnih sluţb na ţelezniškem sistemu (Medmreţje:
http://www.mzi.gov.si/si/dogodki/gsm_r/, 2017).
Fizična dela na terenu, vključno z izvedbo repetitorjev, so bila pri projektu končana leta 2016.
Sistem GSM-R v RS je bil skladno z Zakonom o ţelezniškem prometu (ZZelP-UPB8) in Zakonom o varnosti v ţelezniškem prometu (ZVZelP-UPB1) v poskusnem obratovanju, ki se je začelo 1.3.2017 na podlagi odločbe varnostnega organa (Javna agencija za ţelezniški promet RS), ki je bila izdana po predlogu komisije za končni tehnični pregled. Med poskusnim obratovanjem so potekale aktivnosti, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami o varnosti ţelezniškega prometa. Poskusno obratovanje sistema GSM-R je bilo predvideno do 31.12.2017 (DRSI, 2017).
Slika 38: Radijski komunikacijski sistem GSM-R