Portali namesto cestninskih postaj

Druţba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je na slovenskih avtocestah in hitrih cestah leta 2017 začela postavljati prve cestninske portale, s katerimi je omogočena vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso več kot 3500 kg, avtobuse in druga vozila, ki morajo plačevati cestnino. Sistem je začel delovati v mesecu aprilu leta 2018. Postavljenih je bilo 126 portalov, od tega jih je 15 dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.

Z novim sistemom je vzpostavljeno cestninjenje na vseh delih avtocest in hitrih cest. Tako so tovorna vozila izenačena z osebnimi avtomobili, kombiji, motocikli, ki morajo imeti veljavno vinjeto na vseh odsekih avtocest in hitrih cest v skupni dolţini nekaj več kot 600 kilometrov.

Klasične cestninske postaje ne bodo več potrebne in se bodo lahko začele odstranjevati (Kmetič, 2017).

Vsak portal je sestavljen iz kovinskih stebrov in prečne povezave, na katero so nameščeni sprejemniki z vgrajeno tehnologijo DSRC. Ti sprejemniki s frekvenco 5,8 GHz komunicirajo z napravo, ki je vgrajena v tovorno vozilo.

Z vzpostavitvijo novega cestninskega sistema plačujejo vozila, kot so tovornjaki, avtobusi in druga vozila, ki morajo plačevati cestnino, le-to v prostem prometnem toku.

Ni se jim več treba ustavljati na cestninskih postajah, cestnino plačujejo s pomočjo naprave, vgrajene v vozilu. Tako je uporabnikom v novem elektronskem cestninskem sistemu za teţka vozila na voljo popolna avtomatska rešitev z elektronsko napravo v vozilu (OBU, On Board Unit), imenovano SiGO. Ta vsebuje tehnologijo DSRC, ki je skladna s področno evropsko Direktivo 2004/52/ES. Naprave SiGO, ki so za uporabo avtocest za teţka vozila obvezne, so

138

v lasti Darsa. Te naprave oz. tablice so obvezne v vseh vozilih, ki morajo plačevati cestnino, uporabniki pa jih najamejo pri Darsu ter zanje plačajo ustrezno najemnino.

Uporabnikom se zaračunajo razmeroma nizki administrativni stroški ob pridobitvi elektronske tablice, višji pa pri izgubi, poškodovanju, kraji (Kmetič, 2017).

V Sloveniji ostaja vinjetni sistem še nekaj časa v uporabi. Evropska komisija se zavzema za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja tudi za osebne avtomobile, saj bi tudi pri teh ţeleli vzpostaviti sistem plačevanja cestnine na podlagi prevoţene razdalje.

Ena od osnovnih zahtev je, da bi moralo biti plačevanje cestnine enotno urejeno v vseh drţavah članicah Evropske unije in da se voznikom ne bi bilo treba v vsaki drţavi prilagajati tamkajšnjemu sistemu cestninjenja, kot je zdaj pri tovornih vozilih, saj mora to imeti za vsako drţavo posebej drugo tablico za plačevanje cestnine (Kmetič, 2017).

Slika 51: Lokacije portalov ECS (Vir: Dars, 2017)

139 Slika 52: Portal ECS

(Vir: https://www.dars.si/Dokumenti/Novice/ecs-slika.png, 2017) Predlogi in rešitve

Vinjetni sistem za zaračunavanje cestnine spada med sodobnejše sisteme in v Sloveniji ostaja za zdaj še nekaj časa v uporabi. Namenjen je vozilom, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, ne glede na največjo maso priklopnega vozila.

Dars je leta 2017 na slovenskih avtocestah in hitrih cestah začel postavljati cestninske portale, s pomočjo katerih se je aprila 2018 vzpostavilo elektronsko cestninjenje, a zgolj za vozila, ki morajo plačevati cestnino – gre za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso, večjo od 3500 kg, avtobuse in druga vozila.

Tako zdaj poteka cestninjenje na podlagi dveh sistemov:

- vinjetnega, ki velja za osebne avtomobile, kombije, motocikle, - elektronskega, ki velja za vozila, ki morajo plačevati cestnino.

Z dvema različnima sistemoma za plačevanje cestnine v bistvu ni nič narobe, vendar bi bilo morda bolj smotrno vzpostaviti enoten sistem za plačevanje cestnine.

Če bi se ukinila uporaba vinjetnega sistema in bi se za vozila, ki potrebujejo vinjeto, uvedel elektronski način cestninjenja, bi bil s tem doseţen t.i. pravični sistem – takrat bi npr.

posamezni voznik plačeval tolikšen znesek cestnine, kolikor bi uporabljal neki tip cest (avtocest in hitrih cest) na podlagi prevoţene razdalje. Tako bi nekateri vozniki plačevali manj cestnine od tistih, ki ceste uporabljajo večkrat in prevozijo bistveno več kilometrov.

Za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja za osebna vozila se zavzema tudi Evropska komisija.

Poleg tega bi se lahko uvedla določena cenovna tarifa za uporabo avtocest in hitrih cest;

tako bi bila npr. v nočnem času od 18. do 6.ure cena uporabe za osebna vozila manjša kot v dnevnem času od 6. do 18. ure.

Uvedba elektronskega cestninjenja za vozila, ki morajo plačevati cestnino, pomeni bistven korak naprej, sploh kar zadeva področje pretočnosti prometa. Tem vrstam vozil se ne bo več treba ustavljati na cestninskih postajah. Te bi bilo treba začeti odstranjevati, saj so dejansko izgubile svoj status in predstavljajo oviro, ker upočasnjujejo promet in so povod za nastanek kolon, kar pa z vidika varnosti cestnega prometa ni optimalno. V Sloveniji predstavlja

140

odstranjevanje cestninskih postaj veliko teţavo ţe veliko časa, zdaj pa je skrajni čas, da se preide k dejanjem.

Elektronsko cestninjenje pa prinaša tudi nekatere teţave, sploh zadeva enotno plačevanje cestnin v posameznih drţavah članicah Evropske unije. Tako se morajo vozniki v vsaki drţavi posebej prilagajati njenemu sistemu cestninjenja.

Plačevanje za to vrsto vozil poteka v prostem prometnem toku s pomočjo elektronske naprave (tablice) v vozilu, posledica česar je, da je v vozilu treba za vsako drţavo posebej imeti veljavno tablico. To je še posebno zahtevno, kadar je treba prepeljati tovor čez več drţav.

Rešitev bi bila, da bi plačevanje cestnine moralo biti enotno urejeno v vseh drţavah članicah Evropske unije. Le tako bi se izognili marsikateri teţavi.