Informacijski sistem za spremljanje ţelezniškega prometa (ISSŢP)

- informacijski sistem za konstrukcijo voznega reda in upravljanje tras, - informacijski sistem, imenovan e-tovorni promet.

103

6.8.1.1 Informacijski sistem za konstrukcijo voznega reda in upravljanje tras Zakon o ţelezniškem prometu (ZZelP) opredeljuje:

- »vozni red« kot tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omreţja (33. točka 2. člena ZZeIP);

- »vozni red omreţja« pa kot akt upravljavca, ki določa vse načrtovane voţnje vlakov in ţelezniškega voznega parka na javni ţelezniški infrastrukturi v obdobju, za katero velja (34. točka 2. člena ZZeIP).

Vozni red je v bistvu proizvodni načrt, ki izhaja iz potreb uporabnikov ţelezniških storitev in iz razpoloţljivih materialnih in kadrovskih zmogljivosti udeleţencev v prevoznem procesu, da načrtovane prevozne zmogljivosti tudi prodajo. Storitve ţelezniškega prometa se ne morejo proizvajati na zalogo. Načrtovanje voznega reda mora biti pokrito z realnimi materialnimi in kadrovskimi zmogljivostmi (Zgonc, 2003).

Vozni red se izdela enkrat letno, za vsako voznoredno obdobje pa je treba izdelati voznoredne dokumente, kot so grafikon prometa vlakov, voznoredna knjiţica, prometna določila k voznemu redu in drugi dokumenti (Zgonc, 2003).

Od leta 1992 so Slovenske ţeleznice uporabljale računalniški sistem za konstrukcijo voznega reda – bazični računalniški vozni red »BRAVOZ«. Takrat je sistem zagotavljal optimalno podporo konstruktorju voznega reda in kakovostno programsko podporo za interaktivno delo, delo z računalniško opremo, hiter odziv sistema, razpoloţljivost in visoko zanesljivost delovanja sistema (Bedenik, 2010). Sistem BRAVOZ je bil v uporabi vse do leta 2006. Pomanjkljivosti so se kazale v tem, da za sistem ni bilo več mogoče dobiti rezervnih delov, manjkalo je tudi strokovnjakov za vzdrţevanje.Posledica tega je bila, da sistem ni bil posodobljen ţe nekaj let. Glede na veljavne standarde na področju informatike in zahtev trga (prevoznikov) je bil popolnoma neustrezen in zastarel.

Prav tako ni bil kompatibilen; ni ga bilo mogoče zdruţiti s predstavniki upravljavcev sosednjih ţelezniških uprav, prav tako ga ni bilo mogoče vključevati v druge informacijske sisteme Slovenskih ţeleznic, pomanjkljivosti so bile tudi v neustrezni izhodni bazi podatkov ipd.

Teţave in zastarelost so prispevale k nabavi novega informacijskega sistema za konstrukcijo voznega reda – Route Management System (ROMAN) podjetja Siemens (Bedenik, 2010).

Računalniški sistem ROMAN za konstrukcijo voznega reda se pri Slovenskih ţeleznicah uporablja ţe od leta 2007. Je integriran, odprt, homogen in modularen sistem za upravljanje s trasami. Sistem temelji na do zdaj doseţenih in uporabljenih standardih glede na posluţevalno grafično površino, moderno bančno podatkovno strukturo in sistemsko arhitekturo.

Sistem je sestavljen iz več različnih modulov, Slovenske ţeleznice uporabljajo module C, D, P, S, centralno bazo podatkov ter vmesnike za povezavo z ISSŢP in za povezavo z drugimi informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo članice Mednarodne ţelezniške zveze UIC (Union internationale des chemins de fer).

Z nabavo informacijskega sistema ROMAN so Slovenske ţeleznice uspešno prenovile del celotnega informacijskega sistema (Bedenik, 2010):

- Modul ROMAN C se uporablja za izračun voznih časov, pri čemer uporabi osnovne fizikalne značilnosti gibanja in podatke o vozilih, krivinah, predorih, lastnostih zaviranja in niveletah (črte, ki v vzdolţnem profilu določajo obliko in poloţaj osi projektirane trase). Vozne čase izdela glede na obremenitve za različne vrste vlakov in lokomotiv.

- Modul ROMAN D se uporablja za konstrukcijo voznega reda in načrtovanje za posamezna voznoredna obdobja. Ta modul je sestavljen iz administrativnega in topologijskega dela.

- Administrativni del predstavlja delo konstruktorja voznega reda na različnih nivojih (grafikon voznega reda, voznoredna knjiţica, izpiski za progovno in postajno osebje), topologijski del pa obsega glavne podatke progovnega ţelezniškega omreţja.

104

- Modul ROMAN S je del integriranega sistema za upravljanje tras in se uporablja za analiziranje in optimiziranje voznega reda ter za analize zmogljivosti prometnega omreţja. Modul lahko podatke zajema neposredno iz podatkovne baze, če se sistem uporablja samostojno, pa se podatki vnašajo ročno.

- Modul ROMAN P se uporablja za pripravo in izdajo publikacij voznega reda za potrebe potnikov, kot so postajni vozni red, relacijski vozni red in uradni vozni red potniških vlakov.

- ROMAN DB je podatkovna baza za posamezne enote sistema, ki zagotavlja integracijo podatkov prek posameznih modulov. Je podatkovni streţnik, ki vsakemu modulu posebej zagotavlja ločene tabele v podatkovni bazi. Na podlagi takega načina delovanja je omogočeno, da se posamezne komponente sistema ROMAN uporabljajo samostojno ali integrirano.

- ROMAN I je vmesni modul, ki omogoča vgradnjo ločitvenih vmesnikov in selektivni dostop do baze podatkov ter vseh potrebnih informacij.

6.8.1.2 E-tovorni promet

E-tovorni promet omogoča uporabnikom storitev moţnosti neposrednega dostopa do informacijskega sistema Slovenskih ţeleznic. E-tovorni promet ponuja več moţnosti;

naročanje vagonov, sledenje pošiljkam ali vagonom, dostop do arhiva podatkov o pošiljkah in dostop do specifikacije k fakturi v elektronski obliki (Bedenik, 2010).

Uporabniki se registrirajo na portalu e-tovorni promet ter se z geslom in uporabniškim imenom prijavijo v informacijski sistem, kjer jim je na voljo več storitev (Slovenske ţeleznice, 2017).

E-povpraševanje omogoča posredovanje povpraševanja o moţnostih prevoza v elektronski obliki. Aplikacija omogoča kontroliran zajem splošnih kontaktnih podatkov in podrobnih podatkov o bodoči pošiljki. Aplikacija je dostopna vsem (Slovenske ţeleznice, 2017).

E-naročanje vagonov za nakladanje tovora na tovornih postajah na območju Slovenskih ţeleznic je storitev, ki omogoča, da se lahko kadar koli naroči vagon, lahko se preveri čas oddaje naročila, prav tako se lahko naročilo prekliče. E-naročanje vagonov omogoča tudi pregled stanja naročila po postajah (Slovenske ţeleznice, 2017).

Sledenje pošiljkam je storitev, ki je na voljo in ponuja sledenje pošiljk ali vagonov v času, ko sta pošiljka ali vagon v Sloveniji, prav tako se lahko sledi vagonom (pošiljkam), ko so trenutno v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Madţarska, Slovaška).

Poleg informacij, ki so na tovornem listu, so uporabnikom na voljo še dodatne informacije, kot sta lokacija (kje je trenutno vagon/pošiljka) in status pošiljke (ali je vagon naloţen, ali je na tehnični postaji idr.). Podatki so dostopni v realnem času – vsak dogodek je takoj zapisan v informacijskem sistemu (Slovenske ţeleznice, 2017).

Uporabnikom je omogočen tudi dostop do arhiva podatkov o pošiljkah, kjer se lahko pogledajo vse pošiljke, ki so bile prepeljane v preteklem dnevu. Podatki so na razpolago za zadnje tri mesece (Slovenske ţeleznice, 2017).

E-specifikacija (besedilne datoteke)

Slovenske ţeleznice omogočajo s pomočjo aplikacije e-specifikacija dostop do podatkov specifikacij za pošiljke, ki so vključene v centralni obračun. Do te aplikacije lahko dostopajo izključno plačniki prevoznih stroškov za pošiljke prek spletne strani Slovenskih ţeleznic z uporabniškim imenom in geslom. Za točnost in pravilnost podatkov morajo uporabniki

105

Slovenskim ţeleznicam posredovati pravilno izpolnjen prevozni dokument. Podatki so dostopni deset dni po končanem obračunskem obdobju.

Dostop do specifikacije k fakturi v elektronski obliki vsebuje analitične podatke o pošiljkah, ki so bile za uporabnika prepeljane in je bil za njih izstavljen račun (Slovenske ţeleznice, 2017).