2
1.1 Zapoznela mišična bolečina
ZMB je pogosta oblika bolečine skeletnih mišic, ki se pojavi nekaj ur do nekaj dni po neobičajni telesni dejavnosti, še posebej po ekscentrični vadbi (Lou et al, 2015). Pri netreniranih ljudeh lahko ZMB vpliva na izvajanje vsakodnevnih dejavnosti (Hossein, Mansour, 2012). Intenzivnost ZMB narašča prvih 24 ur po vadbi in doseže vrh med 24 in 72 urami ter se umiri in izgine v petih do sedmih dneh (Pearcey et al., 2015). Opisana je kot topa bolečina, ki se jo po navadi čuti, ko se s prizadeto mišico izvaja gibanje, se jo razteguje ali palpira (Lou et al., 2015). Simptomi ZMB so zmanjšana mišična zmogljivost, bolečina, oteklina, togost, zmanjšan obseg gibljivosti sklepa in manjša sposobnost generiranja mišične sile (Veqar, Imtiyaz, 2014). Prisotno je vnetje, povečanje aktivnosti serumske kreatin kinaze ter povečana proteolitska aktivnost v skeletni mišici (Aminian-Far et al., 2011). Znaki in simptomi ZMB so različnih intenzitet, od blage togosti mišic, pri kateri so vsakodnevne aktivnosti še mogoče, do izčrpavajoče bolečine, ki onemogoča kakršnokoli gibanje (Pearcey et al., 2015).
ZMB je klasificirana kot nateg mišice tipa 1 (Pearcey et al., 2015). ZMB je obravnavana kot mehanska hiperalgezija, saj se bolečina poveča zaradi mehanskega dražljaja (npr. razteg, pritisk, palpacija) (Lau et al., 2015). Poškodbe kontraktilnih beljakovin, vmesnih filamentov in vezivnega tkiva okoli mišice ter kasnejši vnetni procesi so zelo verjetno povezani z nastankom ZMB (Lau et al., 2015). Malm in sodelavci (2004) so poročali, da bi ZMB lahko bila bolj povezana s povečanim vnetjem v epimiziju ali perimiziju kot z vnetjem samih mišičnih vlaken. Vendar natančni mehanizmi ZMB še niso bili popolnoma pojasnjeni (Lau et al., 2015).
ZMB ima negativne posledice na telesno zmogljivost. Mišična bolečina in strukturne poškodbe mišice in vezivnega tkiva lahko povzročijo spremenjeno delovanje mišice in spremenjeno mehaniko sklepa (Pearcey et al., 2015). Te spremembe lahko bistveno vplivajo na telesno zmogljivost ali optimalno intenzivnost vadbe (Cheung et al., 2003). Druge oslabitve zaradi ZMB, ki lahko negativno vplivajo na telesno zmogljivost, so zmanjšana sklepna propriocepcija, zmanjšan obseg giba, zmanjšana mišična jakost in moč, spremembe v razmerju moči agonista in antagonista, spremembe vzorca rekrutacije motoričnih enot ter povečano tveganje za poškodbo (Pearcey et al., 2015). Katerakoli kombinacija teh oslabitev spremeni delovanje mišic in mehaniko sklepov, zato se posameznik prilagodi s
3
kompenzacijskimi gibi, kar pa lahko vodi v zmanjšano telesno zmogljivost (Pearcey et al., 2015).
ZMB se lahko obravnava na dva načina. Lahko se jo poskuša preprečiti s preventivnimi metodami ali pa se jo zdravi, ko je bolečina že nastala (Veqar, Imtiyaz, 2014). Ogrevanje pred vadbo, ohlajanje takoj po vadbi in raztezanje mišic so smernice za preprečevanje nastanka ZMB (Hossein, Mansour, 2012). Za obravnavo ZMB se uporabljajo različne terapije, kot so krioterapija celotnega telesa, ledene kopeli, kompresija, nizko intenzivna vadba, raztezanje, valjčkanje, vibracije, ultrazvok, transkutana električna živčna stimulacija (TENS), masaža, akupunktura ter uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, vitamina D, antioksidantov, omega-3 maščobnih kislin in razvejanih aminokislin (BCAA) (Heiss et al., 2019).
1.2 Ekscentrična vadba
Ekscentrične kontrakcije so mišične kontrakcije, do katerih pride, ko zunanja sila preseže silo, ki jo proizvaja mišica, zato se aktivirana mišica podaljšuje (Vogt, Hoppeler, 2014).
Ekscentrične kontrakcije imajo v primerjavi z ostalimi kontrakcijami pri enakem času trajanja in proizvodnji sile najnižjo energijsko porabo. Poleg tega se največje mišične sile generirajo med ekscentričnimi kontrakcijami (LeStayo et al., 2014). Ekscentrična vadba ne vpliva le na morfologijo mišice, ampak tudi na spremembe v živčno-mišičnem nadzoru, kar lahko zmanjša možnost različnih poškodb (Lepley et al., 2017). Kljub vsem pozitivnim vplivom na mišično zmogljivost se ekscentrično vadbo v rehabilitaciji uporablja manj pogosto (LeStayo et al., 2014), saj v primerjavi s koncentričnimi lahko povzročijo poškodbe zlasti hitrih mišičnih vlaken (Aminian-Far et al., 2011). Če bi se sočasno rekrutiralo več mišičnih vlaken, bi se obremenitve porazdelile na več aktivnih motoričnih vlaken, kar bi morda lahko zmanjšalo pojavnost poškodb mišice med ekscentrično vadbo (Aminian-Far et al., 2011).
4
1.3 Vibracijska terapija
Uporaba vibracijske stimulacije je pokazala praktično uporabnost na področju mišičnoskeletne fizioterapije in vadbe za izboljšanje telesne pripravljenosti. Večina objavljenih dokazov o učinkih vibracij na ZMB temelji na indirektnih vibracijah mišic, povzročenih z vibracijami celega telesa (VCT). Vendar ima uporaba VCT za terapijo ZMB določene omejitve. VCT je težko aplicirati na tarčno mišico, poleg tega vibracijski signal lahko oslabi, preden pride do mišic, bolj oddaljenih od mesta delovanja vibracijske plošče na telo, s čimer se zmanjšuje njegov terapevtski učinek. Nedavno so bili prikazani terapevtski in funkcijski vplivi lokalnih mišičnih vibracij (LMV), ki nimajo prej omenjenih omejitev ter predstavljajo ekonomično in prenosno alternativo VCT (Germann et al., 2018).
Nevrofiziološki mehanizem delovanja vibracijske stimulacije je tonični vibracijski refleks.
Mehanizem je aktiviran z zaporednimi hitrimi raztegi mišice, ki stimulirajo mišična vretena in s tem sprožijo refleks na razteg. Drugi predvideni mehanizmi, ki naj bi izboljšali mišično aktivacijo z vibracijami, so: povečanje temperature mišice, izboljšanje kortikospinalne vzdražljivosti in intrakortikalnih procesov (Pamukoff et al., 2014). Vibracijski dražljaji povečajo sinhronizacijo motoričnih enot, kar prepreči prekinitve sarkomer ali okvar v sklopitvi vzdraženja in kontrakcije, ki se pojavijo med ekscentrično vadbo. Tako naj bi predpriprava mišice z vibracijami zmanjšala poškodbe mišice, povzročene med ekscentrično vadbo (Imtiyaz et al., 2014).
Vibracijska terapija se kaže kot potencialna uporabna metoda zlasti za zdravljenje in preventivo mišičnih poškodb, čeprav rezultati raziskav niso enoznačni. Rezultati raziskav so pogosto težko primerljivi, saj so v vseh protokoli vibracijskih terapij zelo različni.
Primanjkuje kakovostnih dokazov o specifičnih protokolih za najbolj učinkovito intenziteto, frekvence in način dovajanja vibracij (Germann et al., 2018).
5
2 NAMEN
Namen študije večih primerov je pilotiranje raziskovalnega protokola za proučevanje učinkov preventivne lokalne vibracijske terapije na razvoj ZMB in posledične spremembe v nehoteni kontraktilnosti skeletnih mišic po intenzivni ekscentrični vadbi.
6
3 METODE DELA
Pilotni protokol je vključeval kombiniranje raziskovalnih metod, predhodno odobrenih s strani Komisije za medicinsko etiko RS (št. 0120-382/2020 in št. 0120-495/2018/10).
3.1 Preiskovanci
Sodelovali so štirje preiskovanci. Preiskovanec A (moški, 21 let, 183 cm, 85,3 kg), preiskovanec B (moški, 22 let, 182 cm, 78,2 kg), preiskovanec C (moški, 21 let, 175 cm, 66,4 kg) in preiskovanec D (moški, 22 let, 175 cm, 75,7 kg) (tabela 1). Vsi preiskovanci so bili redno telesno aktivni in brez poškodb zgornjih udov.
Preiskovanci so bili pred začetkom raziskave seznanjeni s potekom raziskave. Prejeli so navodila, naj tri teden pred raziskavo prenehajo z vadbo proti uporu za zgornje ude, da bi se ZMB po eksperimentalni intervenciji lahko razvila v polni meri. Pred začetkom raziskave smo preiskovancem določili eksperimentalni in kontrolni zgornji ud. Eksperimentalni ud (LMV ud) smo pred izvedbo ekscentričnih kontrakcij obravnavali z LMV, kontrolni ud pa ni prejel nobene terapije.
Tabela 1: Antropometrični podatki preiskovancev
preiskovanec A preiskovanec B preiskovanec C preiskovanec D
starost (leta) 21 22 21 22
ITM (kg/m2) 25,5 23,6 21,7 24,7
LMV ud desni levi desni desni
dominantni ud desni desni desni levi
ITM – indeks telesne mase
3.2 Meritve in merilni protokol
Za merjenje nehotenih kontraktilnih lastnosti skeletnih mišic fleksorjev komolca in ocenjevanje zapoznele mišične bolečine smo v raziskavi uporabili postopke, opisane v naslednjih poglavjih. Vse meritve so bile izvedene pred intervencijo z ekscentrično vadbo in ponovljene v treh zaporednih 24-urnih intervalih ločeno za LMV ud in kontrolni ud.
7
3.2.1 Merjenje nehotenih kontraktilnih lastnosti mišice s tenziomiografijo
Nehotene kontraktilne lastnosti mišic fleksorjev komolca (m. biceps brachii) smo izmerili s tenziomiografijo (TMG), ki meri mehansko deformacijo mišice med 1 ms električnim skrčkom (slika 3). TMG smo izvedli na obeh zgornjih udih pred izvajanjem ekscentrične vadbe in ga ponovili 24, 48 in 72 ur po vadbi. TMG smo izvajali v sedečem položaju, komolec je bil flektiran (90°), podlaht je bila na podlagi v nevtralnem položaju med pronacijo in supinacijo. Preko zapestja smo postavili manšetno utež, da smo preprečili gibanje med skrčki. Merili smo naslednje TMG parametre (TMG, 2019):
amplituda prečnega odmika (Dm) je največja amplituda mišične kontrakcije,
čas zakasnitve kontrakcije (Td) je čas med električnim impulzom in 10 % Dm,
čas kontrakcije (Tc) je čas med 10 % in 90 % Dm (slika 2).