19
5 RAZPRAVA
Lokalne mišične vibracije so ena izmed novejših terapevtskih tehnik, ki bi potencialno lahko preprečila ali vsaj zmanjšala nastanek ZMB. Namen študije večih primerov je bil ovrednotiti raziskovalni protokol preventivne lokalne vibracijske terapije na razvoj ZMB, saj v literaturi do sedaj še ni specifičnih protokolov za znanstveno proučevanje učinkov lokalne vibracijske terapije na pojav ZMB in posledične spremembe v nehoteni kontraktilnosti skeletnih mišic po intenzivni ekscentrični vadbi.
Pri meritvah nehotenih kontraktilnih lastnosti m. biceps brachii pri merjenih parametrih Td, Tc in Dm v povprečju ni prišlo do opaznih razlik med LMV in kontrolnim udom. Td je pri obeh udih imel podoben potek. Najprej se je krajšal, vendar se je pri LMV udu po 72 urah začel vračati proti začetni vrednosti, medtem ko se je pri kontrolnem udu po 72 urah še vedno krajšal. To bi lahko pomenilo, da je na LMV udu prišlo do manjše ZMB. Tc se je pri obeh udih po 24 urah podaljšal in se nato skrajšal. Tc se je pri LMV udu po 48 urah približal začetni vrednosti, medtem ko se je pri kontrolnem udu skrajšal pod začetno vrednost. Dm se je pri obeh udih zmanjšala in nato ohranjala svojo vrednost, ki je bila nižja od začetne vrednosti, do konca meritev. Prišlo pa je do razlik pri posameznih preiskovancih.
TMG vrednosti Tc in Dm se časovno nista sovpadali s subjektivno ocenjeno intenzivnostjo bolečine. Tc in Dm sta najbolj odstopala od izhodiščne vrednosti 24 ur po vadbi, intenzivnost bolečine pa je svoj vrh pri kontrolnem in LMV udu dosegla 48 ur po ekscentrični vadbi. Dm se med posamezniki sicer razlikuje glede na treniranost posamezne mišične skupine, po vadbi pa od intenzitete obremenitve, časa počitka med seti in od tipa mišične kontrakcije.
Nizke vrednosti Dm kažejo na visoko mirovno mišično napetost in obratno (Garcia-Manso et al., 2012).
Do podobnih ugotovitev kot v naši raziskavi so prišli tudi Hunter in sodelavci (2012), ki so proučevali spremembe Tc in Dm po nastanku ZMB. V njihovi študiji Dm ni sovpadal z intenzivnostjo bolečine, medtem ko je Tc imel podoben vzorec spremembe kot intenzivnost bolečine, čeprav se tudi 96 ur po vadbi ni popolnoma normaliziral. Ugotovili so, da se Dm najbolj zmanjša 24 ur po ekscentrični vadbi, kar smo zaznali tudi pri naših preiskovancih.
Kljub temu da ni dokazane povezave med spremembo Dm in moteno sklopitvijo vzdraženja in krčenja mišice (angl. excitation-contraction uncoupling), je to najbolj verjetna razlaga.
Zato padec Dm pripisujejo prehodnim motnjam v sklopitvi vzdraženja in krčenja mišice, ki
20
zmanjšajo največjo doseženo amplitudo in navor mišice (Warren et al., 1993). Hunter in sodelavci (2012) predpostavljajo, da je do padca Dm prišlo zaradi otekline prizadete mišice, vendar v njihovi raziskavi padec Dm in velikost otekline ne sovpadata, saj je do platoja otekline prišlo šele 96 ur po ekscentrični vadbi.
V naši študiji smo pri obeh udih dobili drugačne vrednosti Tc, kot jih predstavljajo Hunter in sodelavci (2012). Pri naših preiskovancih je po 24 urah prišlo do minimalnega podaljšanja Tc, ki pa se je po 48 urah že vrnil na začetno vrednost, medtem ko je v njihovi študiji Tc dosegel vrh po 48 urah in se ni vrnil na začetno vrednost niti po 144 urah. Vpliv vibracij na Tc bi lahko pripisali le preiskovancu A, saj se čas Tc na LMV udu ni spreminjal, kar bi lahko pomenilo, da je LMV zmanjšal nastanek ZMB. Vzrok za daljši čas Tc je lahko oteklina mišičnih vlaken, ki oslabi hitrost prevajanja električnega signala po membrani mišičnih vlaken (Hedayatpour et al., 2009). Hunter in sodelavci (2012) so mnenja, da je potrebna previdnost pri izvajanju hitrih in eksplozivnih gibov, dokler je čas kontrakcije podaljšan.
Na LVM udu je bila intenzivnost bolečine ob palpaciji v mirovanju skladna s pragom bolečine na pritisk, izmerjenim z algometrom. Najvišja intenzivnost bolečine po VAL in najnižji prag bolečine na pritisk sta bila 48 ur po ekscentrični vadbi. Pri kontrolnem udu pa je bila najvišja intenzivnost bolečine po 48 urah, medtem ko je bil najnižji prag za bolečino na pritisk z algometrom po 72 urah. Na kontrolnem zgornjem udu je bila v primerjavi z LMV udom opazna nekoliko nižja intenzivnost bolečine 24 ur in 48 ur po ekscentrični vadbi. Manj intenzivno bolečino po vibracijski terapiji morda lahko pripišemo povečani napetosti in sinhronizaciji motoričnih enot v vibrirani mišici (Shinohara, 2005), kar prepreči prekinitev sarkomere in/ali motnje v sklopitvi vzdraženja in krčenja mišice (McHugh, 1999). Ta učinek naj bi zmanjšal poškodbe, povzročene z ekscentrično vadbo, in s tem tudi bolečino po vadbi (Imtiyaz et al., 2014).
Posamezni preiskovanci so imeli različen potek ZMB glede na intenzivnost bolečine, merjene z VAL. Preiskovanca A in C sta bolj intenzivno bolečino občutila na kontrolnem udu z vrhom bolečine po 48 urah (tabela 2). Pri obeh preiskovancih pa je intenzivnost bolečine na LMV udu naraščala do 72 ur, ko je na kontrolnem udu že padla. Tako je bila pri preiskovancu C po 72 urah bolečina bolj intenzivna na LMV udu, medtem ko je bila pri preiskovancu A še vedno bolj intenzivna na kontrolnem udu. Pri obeh se meritve intenzivnosti skladajo z algometrijo s pritiskom, edino odstopanje je pri preiskovancu A po 72 urah, kjer se je vrednost algometrije s pritiskom vrnila na začetno vrednost (tabela 2),
21
intenzivnost bolečine pa je šele dosegla vrh. Pri preiskovancu D je bila bolj intenzivna bolečina na LMV udu z vrhom pri 48 urah (tabela 2) in je po 72 urah znatno padla, vendar je bila še vedno bolj intenzivna kot na kontrolnem udu, kar pa se le delno sklada z njegovimi meritvami algometrije s pritiskom (tabela 2). Do ujemanja pride po 48 urah tam, kjer je imel na kontrolnem udu izmerjene višje vrednosti, vendar je imel skupno najnižje vrednosti, izmerjene po 72 urah, kar je v nasprotju z vrhom intenzivnosti bolečine, ki je bil po 48 urah.
Preiskovanec B pa pri VAL ni imel razlik med LMV in kontrolnim udom (tabela 2), kar se je skladalo z meritvami algometrije s pritiskom. Pri preiskovancema B in D je bila povzročena nizko intenzivna ZMB, saj so bile vrednosti VAL nizke.
Imtiyaz in sodelavci (2014) so v študiji uporabili podoben protokol, kot smo ga uporabili v naši študiji. V eksperimentalni skupini so na mišico biceps brachii pet minut dovajali vibracije s frekvenco 50 Hz. Kljub podobnemu protokolu se rezultati razlikujejo. V njihovi študiji je bolečina v eksperimentalni skupini dosegla vrh po 24 urah, v kontrolni skupini pa po 48 urah (Imtiyaza et al., 2014). Ker se je pri naših preiskovancih vrh bolečine na LMV udu pojavil šele po 48 urah, lahko sklepamo, da z našim protokolom LVM nismo uspeli spremeniti poteka ZMB na enak način kot Imtiyaz in sodelavci (2014). Razlog za odstopanje v rezultatih bi lahko bil krajši čas obravnave z LMV, saj smo vibracije, po priporočilu proizvajalca, izvajali le 1 minuto. Drugi razlog je lahko, da je naš protokol ekscentričnih kontrakcij povzročil prenizko ZMB; največja intenzivnost bolečine v naši študiji je bila ~2,3 cm po VAL, medtem ko je bila največja intenzivnost bolečine v drugih raziskavah precej večja ~5 cm (Imtiyaz et al., 2014), ~7,8 cm (Aminian-Far et al., 2011) in ~5,2 cm (Lau et al., 2015) po VAL.
Tudi Kim in sodelavci (2017) so vibracije na mišico biceps brachii dovajali pet minut, in sicer s frekvenco 60 Hz. Pri meritvah algometrije s pritiskom so v eksperimentalni skupini dobili najnižje vrednosti 24 ur po vadbi, medtem ko smo v naši študiji dobili najnižje vrednosti na LMV udu po 48 urah. Ravno tako so do najnižjih vrednosti meritev algometrije s pritiskom prišli po 24 urah Aminian-Far in sodelavci (2011). To pomeni, da so v predhodnih študijah z LMV skrajšali potek ZMB, saj so bile mišice najbolj občutljive 24 ur po vadbi, medtem ko v naši študiji do skrajšanja ZMB ni prišlo. Vrednosti so se v študiji Kim in sodelavcev (2017) zmanjšale za več kot polovico, v naši študiji pa je prišlo do minimalnega padca. To bi lahko ponovno kazalo na to, da smo povzročili premalo intenzivno ZMB ali da je bil čas terapije z LMV prekratek.
22
Protokol vibracijske terapije, uporabljen v naši raziskavi, se torej pomembno razlikuje od protokolov drugih podobnih raziskav. Kim in sodelavci (2017) in Imtiyaz in sodelavci (2017) so vibracije dovajali pet minut, medtem ko smo jih mi dovajali le eno minuto, saj tak protokol priporoča proizvajalec.
23
6 ZAKLJUČEK
V študiji večih primerov smo želeli preveriti učinkovitost preventivne lokalne vibracijske terapije za preprečevanje nastanka ZMB. Predpostavljali smo, da bo preventivna terapija z LMV zmanjšala intenzivnosti bolečine, občutljivost mišice na pritisk in ohranila nehoteno kontraktilnost mišice po izvajanju ekscentrične vadbe, vendar večino naših predpostavk nismo jasno potrdili.
Nekatere naše ugotovitve se sicer ujemajo z rezultati drugih podobnih raziskav. Ugotovili smo, da je bila ZMB preiskovancev nižja v mišicah, ki so bile deležne preventivne lokalne vibracijske terapije, vendar se časovni potek razvoja ZMB ne sklada povsem z ugotovitvami drugih raziskav. Ta odstopanja so lahko posledica različno intenzivne ZMB ali različnih protokolov merjenja in izvajanja lokalnih mišičnih vibracij. Ugotovili smo, da vibracije niso imele vpliva na spremembe mehanskih kontraktilnosti mišice, povzročenih z ZMB.
Rezultatov te raziskave pa zaradi premajhnega števila preiskovancev ter heterogenosti v individualnih spremembah TMG parametrov še ne moremo posplošiti.
V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno preizkusiti drugačne protokole preventivne vibracijske terapije. Eden izmed predlaganih protokolov bi bil uporaba LMV pred izvajanjem vsakega niza vaje, torej kot aktivni počitek, s čimer bi intervalno stimulirali mišice in s tem morda povečal preventivni učinek vibracij.
24
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Aminian-Far A, Hadian MR, Olyaei G, Talebian S, Bakhtiary AH (2011). Whole-body vibration and the prevention and treatment of delayed-onset muscle soreness. J Athl Train 46(1): 43-49.
Chang WD, Wu JH, Chang NJ, Lee CL, Chen S (2019). Effects of laser acupuncture on delayed onset muscle soreness of the biceps brachii muscle: a randomized controlled trial.
Evid Based Complement Alternat Med.
Cheung K, Hume P, Maxwell (2003). Delayed onset muscle soreness: treatment strategies and performance factors. Sports Med 33(2): 145-64.
García-Manso JM, Rodríguez-Ruiz D, Rodríguez-Matoso D, de Saa Y, Sarmiento S, Quiroga M (2011). Assessment of muscle fatigue after an ultra-endurance triathlon using tensiomyography (TMG). J Sports Sci 29(6): 619-25.
Germann D, El Bouse A, Shnier J, Abdelkader N, Kazemi M (2018). Effects of local vibration therapy on various performance parameters: a narrative literature review. J Can Chiropr Assoc. 62(3): 170-181.
Hedayatpour N, Falla D, Rendt-Nielsen L, Vila-Cha C, Farina D (2009) Motor unit conduction velocity during sustained contraction after eccentric exercise. Med Sci Sports Exerc 41(10): 1927-33.
Heiss R, Lutter C, Freiwald J et al. (2019). Advances in delayed-onset muscle soreness (DOMS) – part II: treatment and prevention. Sportverletz Sportschaden 33(1): 21-29.
Hossein M, Mansour S (2012). Influence of vibration on some of functional markers of delayed onset muscle soreness. International Journal of Applied Exercise Physiology 1(2).
Hunter AM, Galloway SDR, Smith IJ, et al. (2012). Assessment of eccentric exercise-induced muscle damage of the elbow flexors by tensiomygraphy. J Electromyogr Kinesiol 22(3): 334-41.
Imtiyaz S, Veqar Z, Shareef MY (2014). To compare the effect of vibration therapy and massage in prevention of delayed onset muscle soreness (DOMS). J Clin Diagn Res. 8(1):
133-136.
25
Jereb G (2021). Pilotna uporaba preventivne lokalne vibracijske terapije na nastanek zapoznele mišične bolečine: učinek na mehansko kontraktilnost mišice: učinek na hoteno mišično zmogljivost. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta UL (v izdelavi).
Kim JY, Kang DH, Lee JH, O SM, Jeon JK (2017). The effects of pre-exercise vibration on the exercise induced muscle damage. J Phys Ther Sci 29(1): 119-122.
Konrad A, Glashüttner C, Reiner MM, Bernsteiner D, Tilp M (2020). The acute effects of a percussive massage treatment with a hypervolt device on plantar flexor muscles´ range of motion and performance. J Sports Sci Med 19(4): 690-694.
LaStayo P, Marcus R, Dibble L, Frajacomo F, Lindstedt S (2014). Eccentric exercise in rehabilitation: safety, feasibility, and application. J Appl Physiol 116(11): 1426-34.
Lau WY, Blazevich AJ, Newton MJ, Wu SSX, Nosaka K (2015). Assessment of muscle pain induced by elbow-flexor eccentric exercise. J Athl Train. 50(11): 1140-1148.
Lepley LK, Lepley AS, Onate JA, Grooms DR (2017). Eccentric exercise to enhance neuromuscular control. Sports Health 9(4): 333-340.
Lu X, Wang Y, Lu J, et al. (2019). Does vibration benefit delayed-onset muscle soreness?:
a meta-analysis and systematic review. J Int Med Res 47(1): 3-18.
Malm C, Sjödin B, Sjöberg B, et al. (2004). Leukocytes, cytokines, growth factors and hormones in human skeletal muscle and blood after uphill or downhill running. J Physiol 556(3): 983-1000.
McHugh MP, Connolly DA, Eston RG, Gleim GW (1999). Exercise-induced muscle damage and potential mechanisms for the repeated bout effect. Sports med 27(3): 157-70.
Pamukoff DN, Ryan ED, Blackburn JT (2014). The acute effects of local muscle vibration frequency on peak torque, rate of torque development, and EMG activity. J Electromyogr Kinesiol. 24(6): 888-94.
Pearcey GEP, Bradbury-Squires DJ, Kawamoto JE, Drinkwater EJ, Behm DG, Button DC (2015). Foam rolling for delayed-onset muscle soreness and recovery of dynamic
performance measures. J Athl Train. 50(1): 5-13.
26
Shinohara M, Moritz CT, Pascoe MA, Enoka RM (2005). Prolonged muscle vibration increases stretch reflex amplitude, motor unit discharge rate, and force fluctuations in a hand muscle. J Appl Physiol (1985) 99(5): 1835-42.
TMG. Tensiomyography - quantifying muscle function. TMG virtual workshop recordings.
Dostopno 09.08.2021 na: https://www.tmg-bodyevolution.com/sports/tmg-measuring-device/
Veqar Z, Imtiyaz S (2014). Vibration therapy in managment of delayed onset muscle soreness (DOMS). J Clin Diagn Res. 8(6).
Vogt M, Hoppeler HH (2014). Eccentric exercise: mechanisms and effects when used as training regime or training adjunct. J Appl Physiol 116(11): 1446-54.
Warren GL, Lowe DA, Hayes DA, Karwoski CJ, Prior BM, Armstrong RB (1993).
Excitation failure in eccentric contraction-induced injury of mouse soleus muscle. J Physiol 468: 487-99.