letu 2004. Poveèal se je pri drubah v osmih dejavnostih. Pri drubah v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe je ostal isti, pri drubah v
estih dejavnostih pa se je zmanjal (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu, ribitvu;
gradbenitvu; gostinstvu; finanènem posrednitvu ter zdravstvu in socialnem varstvu). V letu 2004 je bil manji od 1 (poslovni prihodki so bili manji od poslovnih odhodkov) samo pri drubah v dveh dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu ter ribitvu). Pri drubah v vseh preostalih dejavnostih je bil veèji od 1, najveèji pa je bil v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (1,084).
Izboljali so se tudi kazalniki dobièkonosnosti poslovanja, merjeni z neto èistim dobièkom na zaposlenega, neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost sredstev ter neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala. Neto èisti dobièek na zaposlenega se je pri vseh drubah skupaj poveèal s 678 tisoè tolarjev v letu 2003 na 836 tisoè tolarjev v letu 2004. Poveèal se je pri drubah v osmih dejavnostih (v rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov
iroke porabe; prometu, skladièenju in zvezah; finanènem posrednitvu;
gospodarnosti,
in dobièkonosnosti
poslovanja
33
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih), pri drubah v vseh drugih dejavnostih pa se je zmanjal. Dobièkonosnost sredstev (neto èisti dobièek na povpreèno vrednost sredstev) se je v pri vseh drubah skupaj poveèala z 2,3 % v letu 2003 na 2,6 % v letu 2004. Poveèala se je pri drubah v sedmih dejavnostih (v rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; prometu, skladièenju in zvezah; finanènem posrednitvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah;
javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih), v vseh drugih dejavnostih pa zmanjala. Dobièkonosnost kapitala (neto èisti dobièek na povpreèno vrednost kapitala) se je pri vseh drubah skupaj poveèala s 4,8 % na 5,6 %. Poveèala se je pri drubah v estih dejavnostih (v rudarstvu; predelovalnih dejavnostih; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov
iroke porabe; prometu, skladièenju in zvezah; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih), v vseh drugih dejavnostih pa zmanjala. V letu 2004 so dosegle najveèji neto èisti dobièek na zaposlenega drube v finanènem posrednitvu (7.983 tisoè tolarjev), najveèjo dobièkonosnost sredstev in dobièkonosnost kapitala pa drube v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (prva je bila 4,2 %, druga 11,3 %).
Kazalniki stanja financiranja ob koncu leta 2004 kaejo manjo stopnjo lastnikosti financiranja, veèjo stopnjo dolnikosti financiranja ter veèji koeficient dolgovno
kapitalskega razmerja drub kot ob koncu leta 2003. Stopnja lastnikosti financiranja drub (ki nam pove, koliken del premoenja so drube financirale s kapitalom) se je v tem èasu zmanjala s 46,7 % na 44,7 %. Zmanjala se je pri drubah v vseh posameznih dejavnostih, razen v dveh (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo ter javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju), v katerih se je poveèala.
Stopnja dolnikosti financiranja drub (ki nam pove, koliken del premoenja so drube financirale z dolgovi) se je od konca leta 2003 do konca leta 2004 poveèala s 50,1 % na 52,5 %. Poveèala se je pri drubah v vseh tistih dejavnostih, pri katerih je prilo do zmanjanja stopnje lastnikosti financiranja. Zmanjala se je samo pri drubah v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja, to je v dejavnostih, v katerih se je poveèala stopnja lastnikosti financiranja. Te spremembe so poveèale koeficient dolgovno
kapitalskega razmerja drub z 1,072 na 1,173. To pomeni, da so imele drube na 1.000 tolarjev kapitala ob koncu leta 2003 1.072 tolarjev dolgov, ob koncu leta 2004 pa 1.173 tolarjev dolgov. Koeficient se je poveèal pri drubah v vseh tistih dejavnostih, v katerih se je poveèala stopnja dolnikosti financiranja in zmanjala stopnja lastnikosti financiranja. Koeficient pa se je zmanjal pri drubah tistih dveh dejavnosti, v katerih se je zmanjala stopnja dolnikosti financiranja in poveèala stopnja lastnikosti financiranja. Tudi ob koncu leta 2004 je bila stopnja lastnikosti financiranja najveèja pri drubah v rudarstvu, stopnja dolnikosti financiranja in koeficient dolgovnokapitalskega razmerja pa sta bila najveèja pri drubah v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju.
Kazalniki vodoravnega finanènega ustroja kaejo, da so imele drube ob koncu leta 2004 nekoliko manjo kapitalsko pokritost dolgoroènih sredstev, nekoliko manjo dolgoroèno pokritost dolgoroènih sredstev in zalog ter nekoliko manjo kratkoroèno pokritost kratkoroènih obveznosti kot drube ob koncu leta 2003. Koeficient kapitalske pokritosti dolgoroènih sredstev drub se je zmanjal z 0,725 ob koncu leta 2003 na 0,698 ob koncu leta 2004. Zmanjal se je pri drubah v vseh posameznih dejavnostih, razen 3 (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih), v katerih se je poveèal. Ob koncu leta 2004 in ob koncu leta 2003 je
34 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
bil omenjeni koeficient pri vseh drubah skupaj in po posameznih dejavnostih manji od 1, kar pomeni, da drube s kapitalom niso v celoti pokrile vseh dolgoroènih sredstev. Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog drub se je zmanjal z 0,964 ob koncu leta 2003 na 0,961 ob koncu leta 2004.
Zmanjal se je pri drubah v desetih dejavnostih, poveèal pa pri drubah v petih dejavnostih (v ribitvu; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; prometu, skladièenju in zvezah; finanènem posrednitvu ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju.
Kljub spremembam je bil ob koncu obeh let veèji od 1 pri drubah v tirih dejavnostih (oskrbi z elektriko, plinom in vodo; finanènem posrednitvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter izobraevanju). To pomeni, da so samo drube v teh dejavnostih s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi v celoti pokrile vsa dolgoroèna sredstva in zaloge. Najveèji koeficient pa so ob koncu leta 2004 izkazale drube v finanènem posrednitvu (1,196). Koeficient kratkoroène pokritosti kratkoroènih obveznosti (kratkoroèni koeficient) drub se je zmanjal z 0,913 ob koncu leta 2003 na 0,906 ob koncu leta 2004.
Zmanjal se je pri drubah v desetih dejavnostih (v istih dejavnostih, v katerih se je zmanjal koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog), poveèal pa pri drubah v petih dejavnostih (v istih dejavnostih, v katerih se je poveèal koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog). Ob koncu obeh let je bil koeficient veèji od 1 pri drubah v tirih dejavnostih (v istih dejavnostih, v katerih je bil tudi koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog veèji od 1). To pomeni, da so imele drube v teh tirih dejavnostih kratkoroèna sredstva veèja od kratkoroènih obveznosti. Tudi najveèji kratkoroèni koeficient ob koncu leta 2004 so izkazale drube finanènega posrednitva (1,622).
Veè o kazalnikih uspenosti poslovanja vseh drub skupaj in po posameznih dejavnostih v letih 2003 in 2004 glej v tabelah 4 in 5 v podatkovni prilogi.
35
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2004