9 a l e b a
T Čistidobičekinčistaizgubagospodarskihdružbpredelovalnihdejavnostivletu2004
i t s o n v a j e d h i n l a v o l e d e r p a j č o r d o p d o P
K E Č I B O D I T S I
Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N o
li v e t Š
b ž u r d
k e s e n Z
T I S o i m v
o li v e t Š
b ž u r d
v k e s e n Z
T I S o i m
k e s e n Z
T I S o i m v A
D Proiz.hrane,pjiač,tobačnihizdelkov 233 9.659 155 11.833 -2.174 B
D Proiz.teksitil,jtekstlinih,krznenihizde.l 290 5.301 201 7.808 -2.507 C
D Proiz.usnja,obutv.inusnjenihizde.l 44 847 29 1.221 -374 D
D Obdelavainpredelavalesa 321 3.389 144 2.708 681 E
D Proiz.vlaknin,papijra,založništvo, itsk. 708 15.016 314 4.759 10.257 F
D Proiz.koksa,natfnihdeirvat,.jed.rgoirvo 1 1 2 3.097 -3.096 G
D Proiz.kemikail,jkem.izd,.ume.tvlaknin 92 51.741 52 2.518 49.223 H
D Proiz.izgumeinplasitčnihmas 356 22.157 107 860 21.297 I
D Proiz.drugihnekovinskihmineralnihizd. 154 10.450 60 9.036 1.414 J
D Proiz.kovininkovinskihizdelkov 1.013 21.083 283 2.793 18.290 K
D Proiz.strojevinnaprav 396 18.168 93 1.780 16.388 L
D Proiz.elektirčneinopitčneopreme 577 27.287 158 3.513 23.774 M
D Proiz.vozliinplovli 99 12.338 44 2.449 9.889 N
D Proiz.pohištva,d.rpred.dej,.reciklaž. 343 8.763 166 3.189 5.574
J A P U K
S 4.627 206.200 1.808 57.564 148.636
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2004.
Èista izguba je bila za 5,3 % manja kot v prejnjem letu
Neto èisti
dobièek je bil
za 33,1 % veèji
kot v prejnjem
letu
23
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
motornih vozil in izdelkov iroke porabe), pri drubah v tirih dejavnostih pa manji (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo; zdravstvu in socialnem varstvu; izobraevanju ter gradbenitvu). Poleg teh so neto èisti dobièek izkazale tudi drube v dejavnosti rudarstva, ki so imele v predhodnem letu neto èisto izgubo.
Neto èisto izgubo so v letu 2004 izkazale drube v treh dejavnostih. Najveèjo so izkazale drube iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, sledile so drube iz dejavnosti gostinstva in ribitva. V predhodnem letu so drube v vseh treh omenjenih dejavnostih izkazale neto èisti dobièek.
Najveèji del vrednosti celotnega neto èistega dobièka drub so izkazale drube predelovalnih dejavnosti (38,0 %). Poslovni izid drub predelovalnih dejavnosti po posameznih podpodroèjih je razviden iz tabele 9 na strani 22.
1.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih drub skupaj in po posameznih dejavnostih v letu 2004
Drube so imele ob koncu leta 2004 16.167.294 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev. To je za 12,3 % veè kot ob koncu leta 2003 oziroma za 9,1 odstotkne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèale cene ivljenjskih potrebèin (indeks XII 2004/XII2003 je bil 103,2 %), kar kae na realno poveèanje vrednosti.
V letu 2004 je v izkazani vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev upotevano samo posebno prevrednotovanje bilanènih postavk, ki so ga drube morale opraviti po SRS v skladu s spremembo cen sredstev in dolgov zaradi njihove okrepitve oziroma oslabitve. Drube so morale obvezno prevrednotovati sredstva zaradi njihove oslabitve in dolgove zaradi njihove okrepitve, lahko pa so se odloèile tudi za prevrednotovanje sredstev zaradi njihove okrepitve in dolgov zaradi njihove oslabitve ter za odpravo oslabitve. Tako kot v prejnjih dveh letih drube tudi v letu 2004 niso opravile splonega prevrednotovanja, ker se je teèaj evra v preteklem koledarskem letu poveèal manj, kot je opredeljeno v SRS.
1.3.1 Sredstva
Med sredstvi so imele drube ob koncu leta 2004 62,7 % stalnih sredstev, 36,9 % gibljivih sredstev in 0,5 % aktivnih èasovnih razmejitev.
Stalna sredstva v vrednosti 10.133.840 milijonov tolarjev so bila realno za 6,6 % veèja kot ob koncu preteklega leta. V tej vrednosti so bili dele opredmetenih osnovnih sredstev 66,7 %, dele dolgoroènih finanènih nalob 30,0 % in dele
neopredmetenih dolgoroènih sredstev 3,3 %.
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je znaala 6.758.806 milijonov tolar-jev. Od tega je bil dele zemljiè in zgradb 66,8 %, opreme 24,7 %, opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi 7,4 % ter drugih opredmetenih osnovnih sredstev 1,1 %. To so sredstva, ki jih imajo drube v lasti ali v finanènem najemu in jih uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali upravljanju storitev oziroma jih dajejo v najem ali za pisarnike namene. Znaèilno zanje je, da se po prièakovanjih uporabljajo dalj kot eno obraèunsko obdobje. Njihova skupna vrednost se je prviè po dveh letih realno poveèala. V primerjavi s koncem preteklega leta je bila namreè realno veèja za 4,7 %.
Neto èisto izgubo so izkazale drube v treh
dejavnostih
Vrednost
sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev se je realno
poveèala
24 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
:
Dolgoroène finanène nalobe so bile v vrednosti 3.042.477 milijonov tolarjev realno za 6,6 % veèje kot ob koncu preteklega leta. To so nalobe, ki naj bi jih drube imele veè kot leto dni in niso namenjene trgovanju, ampak jih imajo zato, da bi z njihovimi donosi dolgoroèno poveèevale svoje finanène prihodke. Mednje spadajo dolgoroène finanène nalobe v kapital drugih podjetij, v lastne delnice in lastne delee, v premiènine, vnepremiènine (ki jih imajo drube v posesti za trgovanje ali jih dajejo v finanèni najem, da bi z njimi dolgoroèno dosegale donose) ter v finanène
25
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
p j
dolgove drugih podjetij, drave ali drugih izdajateljev (dana dolgoroèna posojila, kupljene obveznice itd.).
Neopredmetena dolgoroèna sredstva so z vrednostjo 332.557 milijonov tolarjev pomenila najmanji dele stalnih sredstev. Mednje tejemo dolgoroèno odloene stroke poslovanja in razvijanja, dolgoroène premoenjske pravice, nalobe v dobro ime prevzetega podjetja ter predujme za neopredmetena dolgoroèna sredstva.
Njihova skupna vrednost se je v primerjavi s stanjem ob koncu preteklega leta realno poveèala kar za 66,6 % predvsem na raèun poveèanja vrednosti dobrega imena (realno za 6,3krat).
Druga veèja skupina sredstev so gibljiva sredstva v vrednosti 5.960.100 milijonov tolarjev. Njihova vrednost se je v primerjavi s stanjem ob koncu preteklega leta realno poveèala za 12,7 %, to je za 6,1 odstotkne toèke veè, kot se je v tem èasu poveèala realna vrednost stalnih sredstev.
Skoraj polovico vrednosti gibljivih sredstev so pomenile poslovne terjatve. Z zneskom 2.946.496 milijonov tolarjev so bile realno za 10,4 % veèje kot ob koncu preteklega leta. Po zapadlosti v plaèilo loèimo kratkoroène in dolgoroène poslovne terjatve. Kratkoroène poslovne terjatve so pomenile 92,1 % vseh poslovnih terjatev in so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 9,3 %; dolgoroène poslovne terjatve, ki so pomenile samo 7,9 % vseh poslovnih terjatev, pa so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 23,2 %.
Zaloge, ki so pomenile 22,8odstotni dele v gibljivih sredstvih, so bile v primerjavi s koncem preteklega leta realno veèje za 12,6 %. Kratkoroène finanène nalobe z 22,3odstotnim deleem v gibljivih sredstvih so bile realno veèje za 17,5 %. To so nalobe, ki naj bi jih drube imele manj kot leto dni in naj bi bile namenjene trgovanju (nalobe v kapital drugih podjetij, dana kratkoroèna finanèna posojila in kupljeni vrednostni papirji, med njimi tudi lastne delnice). Drube jih imajo zato, da bi z donosi teh sredstev kratkoroèno poveèale svoje finanène prihodke. Vrednost dobroimetja pri bankah, èekov in gotovine z najmanjim deleem (5,5 %) v gibljivih sredstvih pa je bila v primerjavi s koncem preteklega leta 2002 realno veèja za 15,3 %.
Veèje poveèanje vrednosti gibljivih sredstev v primerjavi z vrednostjo stalnih sredstev se kae tudi v strukturi sredstev drub. Od konca leta 2003 do konca leta 2004 se je poveèal dele gibljivih sredstev s 35,6 % na 36,9 % (predvsem delea kratkoro-ènih poslovnih terjatev ter kratkorokratkoro-ènih finankratkoro-ènih nalob) in zmanjal dele stalnih sredstev s 63,9 % na 62,7 % (predvsem na raèun zmanjanja delea opredmetenih osnovnih sredstev). Do poveèanjadelea gibljivih sredstev in zmanjanja delea stalnih sredstev je prilo tudi v strukturi sredstev drub v devetih dejavnostih (kmetijstva, lova in gozdarstva; predelovalnih dejavnosti; oskrbe z elektriko, plinom in vodo; gradbenitva; prometa, skladièenja in zvez; finanènega posrednitva; javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja; zdravstva in socialnega varstva ter drugih javnih, skupnih in osebnih storitev). Struktura sredstev drub v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe je ostala ista. V strukturi sredstev drub v petih dejavnostih (ribitvo; rudarstvo; gostinstvo; nepremiènine, najem in poslovne storitve ter izobraevanje) pa se je nekoliko zmanjal dele gibljivih sredstev in nekoliko poveèal dele stalnih sredstev. Ob koncu leta 2004 so imele v strukturi sredstev najveèji dele stalnih sredstev (98,3 %) drube v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (na raèun opredmetenih osnovnih sredstev), najveèji dele gibljivih sredstev (59,3 %) pa drube v dejavnosti gradbenitva (predvsem na raèun kratkoroènih poslovnih terjatev).