Moja raziskava je bilo delno teoretična delno praktična. Preko študija literature in praktične izvedbe dejavnosti sem dobila odgovore na sledeča raziskovalna vprašanja:
1. Na kakšen način lahko vključimo tehnike pomoči z umetnostjo v obravnavno komunikacijskih govorno-jezikovnih težav?
Tehnike pomoči z umetnostjo lahko v obravnavo komunikacijskih govorno-jezikovnih težav vključimo na nešteto načinov. Glede na področja pomoči z umetnostjo (likovna, glasbena, dramska in plesna umetnost) izberemo izhodiščno smer, ki je otroku in nam najbližje. Najbolje je, če vključimo vsa področja, saj tako vplivamo na celosten razvoj in vključimo delovanje več centrov v možganih. Tehnike pomoči z umetnostjo lahko vključimo v obravnavo komunikacijskih govorno-jezikovnih motenj preko gibanja, poslušanja in izvajanja glasbe, plesa, giba, pantomime, mimike, risanja, oblikovanja različnih materialov itd. Možnosti so res neskončne, uporabiti moramo le našo domišljijo in ustvarjalnost.
2. Na katera področja razvoja s tem vplivamo?
Z vključevanjem tehnik pomoči z umetnostjo vplivamo na veliko področij. Moje raziskovanje je bilo usmerjeno predvsem na področja komunikacije, govora in jezika.
V okviru komunikacije, govora in jezika vplivamo na vzpostavljanje skupne pozornosti, očesnega kontakta, imitacijo, izmenjavo vlog, trening komunikacije, premagovanje strahu; na dihanje preko zavedanja diha, vdiha in izdiha, na bolj glasen in razločen govor; na grobo in fino motoriko, ki sta temelj motoričnega dela komunikacije, na poslušanje, artikulacijo, pridobivanje besedišča ter na sintakso in semantiko. Na kratko, z vključevanjem omenjenih tehnik vplivamo na vsa področja komunikacije, govora in jezika, če že ne neposredno, pa posredno.
3. Kakšna je povezanost umetnosti, komunikacije, govora in jezika; podobnosti v procesiranju?
Vse povezuje simbolno mišljenje. Brez simbolnega mišljenja prenos in sprejem kodiranih sporočil, naj bodo to verbalna ali neverbalna, ne bi bil možen. Sklepajo, da sta se jezik in umetnost razvijala vzajemno, prav zaradi simbolne osnove. Na splošno pa lahko rečemo, da vsa področja, umetnost, komunikacijo, govor in jezik, gradijo osnovni elementi, ki se povezujejo v nekoliko večje pomenske enote, ki se potem preko dogovorjenih pravil povezujejo v semantično (pomensko) celoto. To jim je skupno.
Ožje pa se vsaka smer pomoči z umetnostjo nekoliko drugače povezuje s komunikacijo, govorom in jezikom (npr. glasba z ritmom in melodijo, likovna umetnost z izraznimi elementi itd.).
Glede podobnosti v procesiranju se pojavljata deljeni mnenji. Nekateri znanstveniki so mnenja, da si umetnost in jezik delita nevrološke poti, spet drugi, da si jih ne. Sama
102
lahko na podlagi literature sklepam, da si nekatere dele poti delita, nekateri deli pa so različni, kar ju nenazadnje tudi ločuje. Za komunikacijo, govor in jezik sta najpomembnejši področji Broca in Wernicke, poleg tega pa pomembno vlogo igrajo tudi povratne zanke vzpostavljene med bazalnimi gangliji in korteksom, ki nam nudijo povratne informacije, uravnavajo odzive. Pomembni so tudi mali možgani in prefrontalni korteks. Ne smemo pozabiti tudi na Heschlov girus, ki je odgovoren za razumevanje slušnih informacij, ter za preverjanje lastnega govora in jezika. Poleg tega naj bi posteriorna in anteriorna območja silvijeve fisure bila namenjena semiotičnemu sistemu na splošno, ne zgolj jezikovni semiotiki. Ta območja naj bi povezovala pomen s simboli, pa naj bodo ti v obliki besed, gest, slik, glasov ali predmetov. Glede na lastnosti umetnosti in jezika vsekakor lahko sklepamo, da je to področje, ki daje pomen znakom obojega. Čeprav področij namenjenih umetnosti še niso uspeli natančno določiti, vemo, da so za likovno umetnost zelo pomembna vidna in prostorska območja, ter področja odgovorna za fino motoriko, za glasbo Heschlovo področje, ter področja v levi in desni hemisferi odgovorna za ritem in melodijo, pri plesu prav tako vsa področja namenjena doživljanju in razumevanju glasbe, ter področja odgovorna za motoriko. Za dramsko umetnost bi lahko rekli, da zajema vsa omenjena področja, pomembno vlogo pa igrajo tudi jezikovna področja.
Že na podlagi zelo splošne povezave lahko vidimo, da so možganska področja komunikacije, jezika, govora in umetnosti neločljivo povezana in da je za delovanje vseh nujno sodelovanje več področij.
4. Kakšni so odzivi otroka na vključevanje tehnik pomoči z umetnostjo v logopedsko obravnavno?
Glede na povratno informacijo deklice, vključene v obravnavo, lahko rečem, da so odzivi zelo dobri. Deklica je 7 dejavnosti opredelila s petimi snežinkami, kar pomeni
»zelo mi je bilo všeč«, 1 dejavnost s štirimi snežinkami in 1 s tremi. Poleg njene evalvacije sem spremljala tudi njene neverbalne odzive na dejavnosti. Večinoma je k dejavnostim pristopala z radovednostjo, hitreje je bila pripravljena na delo kot pri klasičnih dejavnostih, ki večinoma zahtevajo sedenje za mizo in verbalen odziv. Kljub temu, da je želela hitro začeti z dejavnostmi in je bilo na začetku opaziti nekaj impulzivnosti, je bila med samimi dejavnostmi bolj umirjena. Na splošno je bila bolj motivirana, pri dejavnostih je vztrajala dlje. Potrebovala je manj verbalnih in neverbalnih spodbud, posledično so tudi meni ure minile zelo hitro.
Glede načina evalvacije za deklico se mi je že pred začetkom pojavilo nekaj vprašanj.
Vedela sem, da jo moram oblikovati enostavno in jasno. Tako sem izbrala pet-stopenjsko lestvico v obliki snežink. Ob koncu dejavnosti se mi poraja vprašanje, ali je bila evalvacija dovolj natančna, razumljiva, ali je deklica res pobarvala toliko snežink, kolikšno je bilo njeno zadovoljstvo. Res je, da se je s takim načinom srečala prvič. V prihodnje bi prilagodila vsaj to, da bi snežinke obkroževala in ne barvala, saj bi evalvacija tako stekla hitreje.
103
Cilj raziskave je bil preučiti možnosti uporabe tehnik pomoči z umetnostjo pri zmanjševanju komunikacijskih težav pri otroku z govorno-jezikovimi motnjami.
Zaključim lahko, da obstaja ogromno možnosti vključevanja tehnik v logopedsko in surdopedagoško obravnavo, z njimi vplivamo na razvoj vseh področij komunikacije, govora in jezika.
104