5.1 Šola javnega zdravja
5.2 Izobraževanje na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
56
Potreba po šoli javnega zdrava je v Sloveniji priso-tna praktično od osamosvojitve naprej. Že leta 2004 je skupina učiteljev iz področja javnega zdravja pod vodstvom Marjana Premika pripravila tudi celovit dokument, ki je nudil strokovne osnove za ustanovi-tev Šole javnega zdravja v Sloveniji (Premik, 2004).
Žal se projekt kasneje ni uresničil. Med tem so se raz-mere in tudi potrebe spremenile. V Sloveniji poteka izobraževanje iz vsebin s področja javnega zdravja v visokošolskih zavodih na vseh petih univerzah. Vse-bine s področja javnega zdravja so tako vključene v akreditirane izobraževalne programe najmanj 15 fakultet in visokih strokovnih šol.
Nosilci večine programov so učitelji, ki so zapos-leni tudi na NIJZ, in tako se je pokazala možnost, da se nadaljnji razvoj izobraževanja izvaja v okviru Šole javnega zdravja, ki deluje pod okriljem NIJZ. NIJZ je močno vpet v razvoj kadrov in razvoj njihove usposo-bljenosti. Strokovnjaki NIJZ so vključeni v akreditirane in ne-akreditirane oblike izobraževanja s področja javnega zdravja. Izobraževanja potekajo za različne nivoje in različna strokovna področja. Izvajamo jih bodisi sami ali pa v sodelovanju s strokovnjaki, ki so sicer zaposleni drugod. Imamo gosto mrežo sodelav-cev, ki smo jo ob delu na posameznih projektih stalno dopolnjevali. Vpetost v mednarodno okolje omogoča tudi vključevanje mednarodnih strokovnjakov. Poleg tega pa ima NIJZ dober vpogled v potrebe po izobra-ževanju kadrov za delo na področju javnega zdravja.
Drugo pomembno področje dela Šole javnega zdravja je raziskovanje, ki je na področju javnega zdravja je dokaj razpršeno. Izkušnje kažejo na veliko prednost
povezovanja z drugimi raziskovalnimi organizacijami.
NIJZ se tako že povezuje z raziskovalnimi organizaci-jami in projektnimi skupinami v partnerske time, ki so kos tudi zelo zahtevnim raziskovalnim vprašanjem na področju javnega zdravja. Take modele bo Šola jav-nega zdravja še naprej podpirala in jih razvijala.
Šola javnega zdravja nudi torej streho in podporo različnim raziskovalnim projektom ter programom izobraževanja in usposabljanja na področju javnega zdravja. Akreditirane programe, ki omogočajo dose-ganje določene stopnje izobrazbe, bodo ob našem sodelovanju na področju vsebine in sodobnih metod učenja še naprej izvajale visokošolske organizacije. V okviru Šole javnega zdravja pa bo poseben poudarek namenjen koordinaciji in podpori izvajanju številnih izobraževalnih aktivnosti, ki jih na področju javnega zdravja NIJZ že izvaja.
Hiter razvoj javnega zdravja, ki smo mu priča še zlasti v zadnjih dveh desetletjih – tako v vsebinskem smislu kot v smislu obsega dela, vpliva na stalno povečevanje potrebe po zagotavljanju uspešnih pristopov na področju zagotavljanja boljšega zdravja prebivalstva. Da bi bili tem potrebam, tako na področju raziskovanja kot tudi na področju izobraževanja, kos, je bila leta 2020 v Sloveniji ustanovljena Šola javnega zdravja, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Premik M (avtor in urednik), Bilban M, Zaletel-Kragelj L, Artnik B. Slovenska šola za javno zdravje: strokovne podlage za ustanovitev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2004.
Šola javnega zdravja
Ivan Eržen
57
Izobraževanje na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Lijana Zaletel Kragelj
Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Uni-verze v Ljubljani (KJZ – UL MF) je zelo majhna katedra, kljub temu pa je vodilna izobraževalna sila na podro-čju javnega zdravja (JZ) ter medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) v Sloveniji; njen vpliv pa seže tudi izven meja Slovenije. Skupaj z zunanjimi nazivnimi pedagoškimi delavci KJZ – UL MF izobražuje tako na dodiplomski kot tudi podiplomski ravni izobraževanja.
KJZ – UL MF se lahko pohvali, da v njenem okviru delu-jeta prvi redni profesor za področje MDPŠ ter prva redna profesorica za področje JZ v Sloveniji, danes pa v ekipi KJZ – UL MF delujejo skupaj že štirje redni pro-fesorji. Najpomembnejša področja izobraževanja so:
1. Osnovno izobraževanje poteka na enovitih magi-strskih programih Medicina (EMŠM) in Dentalna medicina (EMŠDM). Ugotavljamo, da se zavedanje o pomenu javnega zdravja za učinkovito delovanje sis-tema zdravstvenega varstva, znotraj katerega bodo delovali bodoči zdravniki in zobozdravniki, na UL MF zmanjšuje. Posledično se zmanjšuje tudi obseg JZ vsebin v EMŠM in EMŠDM, ne glede na vsa prizadeva-nja KJZ – UL MF in širše strokovne javnosti.
2. Po drugi strani pa je KJZ – UL MF zelo uspešna na doktorskih študijskih programih UL Biomedicina (s samostojno znanstveno smerjo Javno zdravje) in Varstvo okolja. Kompetenčno usmerjeno izobraže-vanje je izredno dobro sprejeto pri študentih, kar se kaže v velikem zanimanju za vpis.
3. Zelo uspešna je KJZ – UL MF tudi na področju spe-cialističnega študija javnega zdravja za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji, v okviru katerega je edina
akreditirana inštitucije za izvajanje ene četrtine pro-grama. Gre za del Dvosemestrskega podiplomskega študija JZ (DPŠJZ), ki predstavlja temeljni organi-zirani del programa tega specialističnega študija.
Kompetenčno usmerjen DPŠJZ se stalno posodab-lja, v letu 2021 pa je z najnovejšo izvedbo doživel tudi preobrazbo v izvedbo na daljavo ob uporabi spletne učilnice UL MF, ki deluje na platformi Moodle1. Prva dva redna profesorja za področje JZ v Sloveniji sta pripra-vila tudi osnutek prenove programa specializacije iz JZ v Sloveniji z upoštevanjem evropskih smernic, ki bi bil v celoti kompetenčno usmerjen.
4. Mednarodni vpliv KJZ – UL MF je plod sodelovanja v okviru 10-letnega projekta sodelovanja na področju javnega zdravja na območju Jugovzhodne Evrope.
KJZ – UL MF je v tem projektu sodelovala kot ena od vodilnih partneric pri pripravi obsežnega izobraže-valnega gradiva, ki je doživelo poleg osnovne tudi že drugo izdajo (Burazeri and Zaletel-Kragelj, 2013a;
Burazeri and Zaletel-Kragelj, 2013b).
Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je vodilna izobraževalna ustanova za javno zdravje v državi. Skupaj z zunanjimi nazivnimi pedagoškimi delavci izobražuje tako na dodiplomski (enovita magistrska programa Medicina in Dentalna medicina) kot tudi podiplomski ravni izobraževanja (doktorski in specialistični študijski programi). Pokriva področji javnega zdravja ter medicine dela, prometa in športa.
Burazeri G (urednik), Zaletel-Kragelj L (urednik). A handbook for teachers, researchers and health professionals. Vol. I, Health: systems - lifestyle - poli-cies. 2nd ed. Lage: Jacobs, 2013a. Dostopno na: http://www.seejph.com/
wp-content/uploads/2013/12/Volume-I-Health.pdf
Burazeri G (urednik), Zaletel-Kragelj L (urednik). A handbook for teachers, researchers and health professionals. Vol. II, Health investigation: analysis - planning - evaluation. 2nd ed. Lage: Jacobs, 2013b. Dostopno na: http://www.
seejph.com/wp-content/uploads/2013/12/Volume-II-Health-Investigation.
pdf.
1_Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Spletna učilnica. Dvosemestrski podiplomski študij Javno zdravje [spletna stran na Internetu]. Dostopno 24. 6.
2021 na: https://pouk.mf.uni-lj.si/course/index.php?categoryid=164.