Jožica Maučec Zakotnik, Mojca Zvezdana Drnovšek
Program Mira je akcijsko usmerjen in odgovarja na ključne izzive na področju duševnega zdravja in zapolnjuje vrzeli v sistemu skrbi za duševno zdravje.
Identificirani izzivi na področju duševnega zdravja so:
• vpeljati skupnostne pristope v skrb za duševno zdravje v lokalnem okolju
• vzpostaviti podporna okolja duševnemu zdravju in vpeljati preventivne in promocijske programe v podporo duševnemu zdravju v vseh okoljih
• zmanjšati število samomorov in zagotavljati pod-poro osebam, ki so poskušale samomor ter svojcem
• izboljšati dostopnost pomoči na primarni ravni zdravstvenega varstva
• podpreti deinstucionalizacijo na področju dušev-nega zdravja
• zmanjšati stigmo in disktriminacijo ter zvečati pismenost na področju duševnega zdravja
• zagotoviti kakovost programov in storitev, spre-mljanje, evalvacijo, raziskave in razvoj na področju skrbi za duševno zdravje.
Aktivnosti namenjene krepitvi duševnega zdravja in preventive v prvem akcijskem obdobju NPDZ18-20 niso bile izvedene v načrtovanem obsegu zaradi pomanjkanja podpore odločevalcev in finančnih sredstev ter pojava epidemije covida-19, ki je močno spremenila prioritete delovanja. Presegli pa smo načrtovano v številu vzpostavljenih CDZ.
Program MIRA predvideva ustanovitev 25 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) in 27 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM).
CDZ pomenijo velik napredek glede skupnostne in ambulantne oskrbe s strani multidisciplinarnega tima različnih strokovnjakov in so načrtovani za območja z določenim številom prebivalstva. Omogočajo lokalno dostopnost do pomoči in se povezujejo z različnimi deležniki v okviru mreže služb za duševno zdravje s ciljem integrirane in povezane oskrbe oseb s teža-vami v duševnem zdravju. V času prvega akcijskega načrta smo presegli prvotno načrtovano število 3 CDZO in 3 CDZOM in vzpostavili 11 CDZOM in 10 CDZO.
Epidemija covida-19 je povečala težave v duševnem zdravju celotne populacije, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Za naslavljanjem urgentno poveča-nih potreb po hospitalizacijah otrok in mladostni-kov s težavami v duševnem zdravju v času epide-mije covida-19 smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje vzpostavili dodatne bolnišnične postelje in dnevno bolnišnico.
Za zvečanje dostopnosti do pomoči pa se v letu 2021 znotraj zdravstvenih domov (ZD) prednostno dopol-njuje mreža CDZ z dodatnimi 10 CDZOM (skupaj jih bo 21 od potrebnih 27) ter 4 CDZO (skupaj jih bo 14 od 25), v katere se vključujejo obstoječe mentalno-higienske dispanzerje ter specialiste na področju duševnega zdravja, ki že delujejo v ZD, nosilcih CDZ.
Trenutno deluje večina CDZ z minimalnimi timi. Za doseganje standardnih interdisciplinarnih timov v CDZ je nujno pospešeno zagotavljanje kadra s kli-nično specializacijo, kar lahko dosežemo s poveča-nim številom specializacij ter prerazporeditvijo kadra iz psihiatričnih bolnišnic v CDZ.
Marca 2018 je Parlament Republike Slovenije soglasno sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (NPDZ18-28), ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji.
Nacionalni program smo imenovali program Mira. V prvem akcijskem obdobju NPDZ 18-20 smo se osredotočili predvsem na vzpostavljanje mreže centrov za duševno zdravje (CDZ), da bi zvečali dostopnosti do služb za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Svetovalna
155
Medsektorski regijski svet za javno zdravje Goriške
Marko Vudrag
Na prvi seji smo opredelili namen, cilje, naloge ter načine spremljanja in poročanja o ukrepih, ki bi jih v konsenzu s sklepi na sejah sprejeli. Temeljni cilji Sveta so:
1) poudariti pomen horizontalnega povezovanja in (so)delovanja vseh deležnikov v družbi za krepi-tev zdravja,
2) vzpostaviti skupno programsko sodelovanje za zmanjševanje javnozdravstvenih problemov v regiji, kot je porast rakavih in kroničnih bolezni, ter 3) nameniti pozornost družbe pomenu
preven-tive ter vzpostaviti delovno skupino za pripravo regijske strategije za zmanjševanje neenakosti v zdravju.
V preteklem obdobju smo organizirali 18 sej MRSJZ, v juniju 2021 pa sledi 19., na kateri bomo izvedli refle-ksijo o širših družbeno-zdravstvenih učinkih covida-19. Na sejah MRSJZ sodelujejo predstavniki številnih resorjev in organizacij v regiji, ne samo predstavniki zdravstvenega in socialnega resorja, kajti tako pos-tavljena mreža deležnikov z vnaprej opredeljenimi aktivnostmi delovanja omogoča učinkovito dosega-nje ciljnih populacij, še posebej ranljivih skupin pre-bivalstva, s preventivnimi programi in kampanjami.
Pripravili smo tudi Izvedbeni načrt za zmanjšanje neenakosti v zdravju, tako da je že leta 2011 nastala Strategija za zmanjšanje neenakosti v zdravju s kre-pitvijo zdravja na Goriškem. Naš metodološki pristop predstavlja primer dobre prakse medsektorskega sodelovanja – Zdravje v vseh politikah. Tudi zato smo na Goriškem uspešni pri treh presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka (ZORA, DORA, Svit) – kot regija imamo najboljše rezultate v državi. Vidne pre-ventivne zdravstvene uspehe smo dosegli tudi s pro-jektom Zdrave šole. Izvedli smo številne javne akcije, tudi s prireditvami in javnimi podpisi vseh 13 županov o več konkretnih sodelovanjih pri uresničevanju jav-nozdravstvenih aktivnosti.
Delovanje MRSJZ ima velik strateški pomen za načr-tovanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni, saj medsektorska skrb za zdravje skupaj z vlaganjem v zdravje in zdravstvo pomembno prispevajo k ekonom-skemu, socialnemu in okoljskemu razvoju, tovrstna sodelovanja in inovativni pristopi od spodaj navzgor pa so tudi po mednarodnih merilih ovrednoteni kot primeri dobrih praks.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je bil predhodnik današnje Območne enote NIJZ v Novi Gorici, smo dne 10. maja 2010 ustanovili Medsektorski regijski svet za javno zdravje (MRSJZ). To je neformalno in prostovoljno združenje predstavnikov javnih in nevladnih deležnikov v regiji (zdravstva, lokalne samouprave, šolstva, športa, kulture, sociale, razvojnih agencij, gospodarstva, NVO, invalidskih organizacij…), kjer dvakrat letno obravnavamo pomembna vprašanja zdravstveno-socialnih ter drugih povezanih področij, ki so za lokalno skupnost pomembna.