(3)
neproduktivna površina
(4)
produktivna površina
(5)
kmetijske površine
(6)
gozdna krajina
(7)
gozd (16)
zaraščeno (18)
pašniki z drevjem
(20)
iglavci čisti (10)
iglavci mešani (15)
listavci čisti (22)
listavci mešani (34)
iglavci in listavci
(43)
Preglednica 11: Primerjava površin katastrskih občin leta 2004 in 1940 (ha)
zap.št. št. com. comune občina 2004 1940 razlika R1 (%)
1 1 Bergogna Breginj 4.110 4.131 -21 0,9949
2 2 Caporetto Kobarid 16.144 16.101 43 1,0027
3 3 Circhina Cerkno 15.155 15.490 -335 0,9784
4 4 Gracova Serravalle Grahovo 9.560 9.843 -283 0,9712
5 5 Plezzo Bovec 21.244 21.136 108 1,0051
6 6 Santa Lucia d'Isonzo Most na Soči 9.716 9.724 -8 0,9992
7 7 Sonzia Soča Trenta 15.486 15.374 112 1,0073
8 8 Tolmino Tolmin 14.792 14.628 164 1,0112
9 9 Cal di Canale Kal nad Kanalom 3.748 3.776 -28 0,9926 10 10 Canale d'Isonzo Kanal ob Soči 6.513 6.498 15 1,0023
11 11 Chiapovano Čepovan 6.345 6.298 47 1,0075
12 12 Gargaro Grgar 6.353 6.381 -28 0,9956
13 13 Idria Idrija 18.327 18.450 -123 0,9933
14 14 Monte nero d'Idria Črni Vrh nad Idrijo 9.087 12.197 -3.110 0,7450 15 15 Salona d'Isonzo Anhovo ob Soči 5.163 5.176 -13 0,9975 16 16 Tarnova della Selva Trnovski gozd 6.399 6.366 33 1,0052
17 17 Zolla Col 6.857 6.857 0 1,0000
18 18 Aidussina Ajdovščina 7.045 7.025 20 1,0028
19 20 Castel Dobra Dobrovo 1.303 1.641 -338 0,7940
20 21 Cernizza Goriziana Črniče 5.409 5.403 6 1,0011
21 22 Dolegna di Collio Dolenja 2.141 3.366 -1.225 0,6361
22 23 Gorizia Gorica 6.236 10.210 -3.974 0,6108
23 25 Montespino Dornberk 2.823 2.824 -1 0,9996
24 26 Ranziano Renče 1.815 1.904 -89 0,9533
25 27 Rifembergo Branik 3.682 3.688 -6 0,9984
26 28 Sambasso Samobor 3.487 3.503 -16 0,9954
27 29 San Martino Quisca Kojsko 3.195 4.226 -1.031 0,7560 28 30 Santa Croce di Aid. Sveti Križ pri Ajd. 3.033 3.043 -10 0,9967 29 31 San Vito di Vipacco Podnanos 6.623 8.856 -2.233 0,7479
30 32 Vipacco Vipava 4.272 4.368 -96 0,9780
skupaj 226.063 238.483 -12.420 0,9479
V nadaljevanju prikazujemo osnovne korake metodologije, oziroma izračuna površine rabe prostora v prvem proučevanem obdobju po loviščih:
P'oi = Površina občine i po Catasto Forestale iz leta 1940.
Poi = Površina občine i iz leta 2004 – digitalizirana (po združitvi obstoječih katastrskih občin iz leta 2004 – na primer: občina Sonzia (Soča – Trenta) je sestavljena danes iz štirih k. o. in sicer Soča leva, Soča desna, Trenta leva in Trenta desna).
(i = 1, 2, …, 30) 30 občin iz Catastro Forestale se pokriva z današnjim območjem
R1i = Korekcijski faktor za površino občine i.
i i
i Po
R Po
1 = ' … (5)
P'rij = Površina rabe prostora j za občino i po Catastro Forestale iz leta 1940.
(j = 1, 2, …, 9) Po Catastro Forestale lahko izločimo devet rab prostora.
Prij = Korigirana površina rabe prostora j za površino občine Poi ; površine rabe do 1960, ko je bilo na proučevanem območju 41 lovišč.
Plomi = Presek površine lovišča m s površino občine i. Predstavlja površino 0). Teh primerov je 20 s skupno površino 2.611,14 ha.
Dlmi = Delež površine lovišča m v občini i.
Površina rabe prostora j v občini i in lovišču m. Raba prostora se proporcionalno glede na delež površine posameznega lovišča porazdeli na posamezna lovišča.
Čim bolj je površina lovišča skladna s površino občine, tem natančnejša je porazdelitev rabe prostora v lovišču.
Prijm = Dlmi * Prij … (9) Prjm = Površina rabe prostora j v lovišču m. Površina rabe prostora v posameznem
lovišču je seštevek rabe j v lovišču m za vse občine, ki se nahajajo v lovišču m.
∑
=
=
n i
ijm jm
1
Pr
Pr … (10)
R2m =
Korekcijski faktor s katerim preračunamo površine rabe tal na površine lovišč iz obdobja 1951-1960. Rabe tal po dosedanjem izračunu se namreč nanašajo na površine lovišč, ki so zmanjšane za površine, ki segajo izven območja karte Catastro Forestale (Plomi = 0). Korekcijski faktor po loviščih je prikazan v prilogi F.
(
, 0)
2
− =
=
i m m
m
m Pl Plo
R Pl … (11)
PRjm =
Površina rabe prostora j v lovišču m, preračunana na površino lovišč za obdobje 1951-1960. S tem postanejo površine primerljive z izločitvami divjadi. V kolikor bi uporabljali nekorigirane površine bi bilo potrebno korigirati odstrel na površino lovišča zmanjšano za površino Plomi = 0. Rabo prostora po loviščih prikazuje priloga G.
PRjm = Prjm * R2m … (12)
6.5.2 Raba prostora za drugo proučevano obdobje, 1994-2003
Raba prostora za drugo proučevano obdobje 1994–2003 je povzeta po Pravilniku o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Pravilnik o vsebini …, 2004).
Podatki o dejanski rabi prostora so podatki o dejanski rabi zemljišč in podrobnejši podatki o dejanski rabi prostora. Za drugo proučevano območje smo podatke združili v kategorije (preglednica 12). Rabo prostora po loviščih smo določili z digitalnimi preseki površin lovišč in rab prostora.
Preglednica 12: Kategorije rabe prostora v območju raziskovanja v obdobju 1994-2003 zap.št. šifra vrsta rabe prostora
1 1100 njive in vrtovi
2 1211 vinogradi
3 1221 intenzivni sadovnjaki 4 1222 ekstenzivni sadovnjaki
5 1230 oljčni nasadi
6 1310 intenzivni travnik
7 1322 ekstenzivni travnik
8 1410 zemljišča v zaraščanju
9 1500 obvodna zarast
10 2000 gozd
11 3000 pozidano
12 4220 zamočvirjeno
13 5000 suho odp. zemlj. s pos. rastlinjem
14 6000 odprto zemljišče
15 7000 voda
6.5.3 Vrednotenje prostora preko gozdnega roba
Proučevano območje smo ovrednotili tudi preko gozdnega roba. Gozdni robovi, zaplate gozda in prostorska raznolikost so medsebojno zapleteno povezani. Robovi definirajo zaplate, katere ustvarjajo raznolikost (Boyce in Haney, 1997). Na gozdnih robovih se pojavlja tki. robni efekt, ki pomeni tendenco naraščanja pestrosti in različnosti pri medsebojnih stikih organizmov (Odum, 1974). Ločimo notranje in zunanje gozdne robove (Papež, 1998). Notranji gozdni rob predstavlja stičišče dveh ali več gozdnih združb ali pa različnih razvojnih stopenj znotraj njih, v našem primeru pa predstavlja notranji gozdni rob stičišče gozda in kmetijske površine. Notranji gozdni rob se nahaja znotraj posamezne skupine lovišč. Zunanji gozdni robovi predstavljajo stičišče posameznih skupin lovišč.
Dobljeno skupno dolžino gozdnega roba v posamezni skupini lovišč smo delili z njegovo površino in na ta način dobili dolžino gozdnega roba na hektar za vsako skupino. Analiza se nanaša na drugo proučevano obdobje, 1994-2003, saj za prvo obdobje gozdni rob ni digitaliziran.
Poleg tega nas je zanimal tudi indeks raznolikosti posamezne skupine lovišč (Papež in sod., 1997, 1998). Ta indeks so leta 1975 pričeli uporabljati v ZDA, kjer so z njim vrednotili primernost gozdne krajine za rastlinojedo divjad. Indeks raznolikosti smo izračunali s pomočjo dolžin gozdnih robov po naslednji zvezi:
iπ
i i
i P
CRs IR CRz
2
= + … (13)
i = PCA skupina lovišč (1,2, …, 4);
IRi = indeks raznolikosti skupine lovišč i;
CRzi = zunanji rob skupine i in notranji rob z drugimi skupinami izražen v m;
CRsi = gozdni rob med kmetijskimi površinami in gozdom znotraj skupine lovišč i izražen v m;
Pi = površina skupine lovišč i izražena v m2.
Indeks raznolikosti za celotno proučevano območje smo izračunali po zvezi:
oπ
o o
o P
CRt IR CRz
2
= + … (14)
IRO = indeks raznolikosti celotnega območja;
CRzO = zunanji rob območja izražen v m;
CRtO = gozdni rob med kmetijskimi površinami in gozdom znotraj območja in rob skupine lovišč izražen v m;
PO = površina območja izražena v m2.
6.6 STATISTIČNE METODE IN PROGRAMI
Poleg metod ekološke statistike ordinacije (PCA) in klasifikacije (HCA) ter kernelske metode (FK) smo za testiranje prostorske porazdelitve uporabili različne prijeme, kot so asociacija, različne vrste porazdelitev (Poissonova, negativna binomska), testi na osnovi mreže poskusnih enot in v povezanih ploskvah. Analize struktur izločenih divjih prašičev in jelenov smo izvedli s pomočjo križnih tabel (CT). Analize telesnih mas prašičev in jelenov smo izvedli s pomočjo analize regresije. Primerjave med populacijami smo testirali preko regresijskih krivulj z metodo analize kovariance (GLM Univariate). Statistično analizo rabe prostora smo opravili s pomočjo metode multiple regresije (MR). Pred analizami smo testirali normalnost in homogenost podatkov ter naredili ustrezne transformacije.
Prostorsko porazdelitev jelenjadi z metodami ekološke statistike smo izvedli s pomočjo programov Biotas 1.03 in MapInfo 6.5. Ostale statistične izračune in prikaze smo izvedli s pomočjo programov Spss 8.0 in 11.0 ter Excel 2000.
7 REZULTATI
7.1 PRIMERJAVA VRST DIVJADI V DVEH ČASOVNIH OBDOBJIH
Lovne vrste divjadi se v dveh primerjalnih obdobjih razlikujejo (preglednica 13). V obeh obdobjih so lovili trinajst vrst divjadi, mednje spadajo parkljarji, male zveri, zajec, fazan, raca. Sedem vrst so v prvem obdobju lovili in jih v drugem obdobju več niso, sem spadajo gozdne kure, golobi in ujede. Podobno število, šest vrst divjadi pa so lovili v drugem obdobju, v prvem pa ne, sem spadajo velike zveri, kozorog, muflon in svizec. Kuna zlatica, sraka in siva vrana so bile verjetno lovne tudi v prvem obdobju, vendar se jih je prikazovalo skupaj z nekaterimi drugimi vrstami (npr. kune skupaj). Prisotnost divje mačke v drugem obdobju je vezana le na nekaj izgub. Jerebica je bila lovna vrsta tudi v drugem obdobju, vendar je bil njen obstoj v naravi vezan v glavnem na umetno vlaganje vrste v lovišča. Podobno, vendar v manjši meri, velja to tudi za fazana.
Preglednica 13: Primerjava lovnih vrst divjadi v dveh obdobjih (0 ni prisotna, 1 prisotna)
obdobje obdobje
divjad okrajšava
51-60 94-03 divjad okrajšava
51-60 94-03
srna SRN 1 1 ruševec RUS 1 0
jelen JEL 1 1 gozdni jereb JRB 1 0
gams GAM 1 1 kotorna KOT 1 0
divji prašič PRA 1 1 golob GOL 1 0
lisica LIS 1 1 ujeda UJE 1 0
jazbec JAZ 1 1 kozorog KOZ 0 1
divja mačka MAC 1 1 muflon MUF 0 1
kuna belica KUB 1 1 medved MED 0 1
poljski zajec ZAJ 1 1 volk VOL 0 1
fazan FAZ 1 1 ris RIS 0 1
jerebica JER 1 1 svizec SVI 0 1
raca mlakarica RAC 1 1 kuna zlatica* KUZ 1
šoja SOJ 1 1 sraka** SRA 1
dihur DIH 1 0 siva vrana** SVR 1
divji petelin PET 1 0
* kuno zlatico se v prvem obdobju ni prikazovalo posebej, najverjetneje so jo beležili kot kuno belico.
** srako in sivo vrano so v prvem obdobju najverjetneje beležili pod šojo.
Povezanost dveh obdobij glede prisotnosti vrst divjadi smo proučili s pomočjo metode asociacije. Skupno asociacijo za 26 vrst (preglednica 13), smo preskusili s pomočjo Schluterjevega simultanega testa značilnosti asociacij preko razmerja varianc (Kotar, 2004):
6680
σT2 = skupna varianca v obdobjih za pojavljanje vrst divjadi v obdobju N = število vrst divjadi (26)
Testna statistika W leži znotraj intervala χ2sp = 15,38, χ2zg = 38,89, ničelno hipotezo o neznačilnosti asociacije sprejmemo. Proučevani obdobji glede pojavljanja lovnih vrst divjadi ne izkazujeta asociacije. Neznačilna skupna asociacija kaže, da je prisotnost vrst divjadi po loviščih v drugem obdobju različna od prvega obdobja. Asociacijo med dvema obdobjema smo proučili tudi za posamezno vrsto divjadi. Asociacijo smo proučili samo za vrste, ki so bile lovne v obeh proučevanih obdobjih, torej za enajst vrst divjadi. Divjo mačko in jerebico smo iz že opisanih razlogov izpustili, kljub temu da sta bili vrsti lovni v obeh obdobjih. Asociacija je izračunana na osnovi binarnih podatkov (0 ni prisoten, 1 prisoten) o prisotnosti vrst za posamezno lovišče po obdobjih (priloga A). Primerjali smo 41 lovišč brez lovišča Prodi – Razor, ki v prvem obdobju še ni obstajalo. Asociacija je
f = število lovišč s prisotnostjo ali odsotnostjo vrste v dveh obdobjih
f ' = pričakovano število lovišč s prisotnostjo ali odsotnostjo vrste v dveh obdobjih
Srna, lisica in kuna so bile v obeh obdobjih prisotne v vseh loviščih, zato obdobji za te vrste izkazujeta popolno asociacijo (preglednica 14). Praktično popolna asociacija velja tudi za jazbeca, zajca in šojo, saj prisotnosti teh vrst v drugem obdobju v kombinaciji z neprisotnostjo v prvem obdobju ni (preglednica 14). Asociacijo smo tako testirali le za jelena, gamsa, divjega prašiča, fazana in raco mlakarico (preglednica 14). Od omenjenih vrst izkazujeta proučevani obdobji značilno in visoko asociacijo le pri fazanu. Fazan je bil v loviščih podobno porazdeljen v obeh proučevanih obdobjih. Jelen, gams, prašič in raca so vrste, ki so bile prisotne v obeh obdobjih, vendar obdobji pri teh vrstah ne izkazujeta asociacije. Te vrste so bile v dveh obdobjih po loviščih različno prostorsko porazdeljene.
Asociacije proučevani obdobji ne izkazujeta tudi za vse ostale vrste divjadi, ki so v določenem obdobju prisotne, v drugem obdobju pa ne.
Preglednica 14: Statistika asociacije dveh obdobij po vrstah divjadi
divjad χ2 p Ochiai indeks
srna popolna A 1,0000
jelen 0,509713 > 0,05 gams 2,795455 > 0,05 divji prašič 0,802174 > 0,05
lisica popolna A 1,0000
jazbec popolna A 0,9877
kuna belica popolna A 1,0000
poljski zajec popolna A 0,9877 fazan 20,73914 < 0,001 0,8581 raca mlakarica 0,375833 > 0,05
šoja popolna A 0,9753
Zanimal nas je tudi trend oziroma dinamika številčnosti populacij divjadi med proučevanima obdobjema. Razlike med sredinami, izločitve divjadi – letno poprečje na lovišče, smo testirali z metodo analize variance (preglednica 15). Vrste divjadi, pri katerih beležimo značilno zmanjšanje številčnosti populacije, so jazbec, zajec in šoja. Daleč najmočneje je upadla številčnost poljskega zajca, najmanj jazbeca. Številčnost lisic in fazana se med obdobjema značilno ni spremenila. Vse ostale vrste divjadi so številčno značilno porasle. Največjo porast populacijske številčnosti z indeksom večjim od 3000 beležimo pri jelenjadi, divjemu prašiču in raci mlakarici. S podobnim indeksom 900 sta porasli številčnosti populacij srnjadi in gamsa. Porast številčnosti kun beležimo z najmanjšim indeksom.
Preglednica 15: Primerjava poprečnih letnih izločitev divjadi na lovišče po vrstah in obdobjih
sredina s.e.
divjad
51-60 94-03 51-60 94-03 F p indeks srna 19,742 179,070 7,476 7,387 229,825 0,000 907,1 jelen 0,055 3,757 0,503 0,497 27,421 0,000 6806,2 gams 3,177 28,521 3,717 3,672 23,531 0,000 897,7 prašič 1,275 39,163 5,460 5,395 24,363 0,000 3071,6
lisica 29,484 34,865 2,752 2,719 1,934 0,168 118,3 jazbec 10,060 5,032 0,970 0,959 13,588 0,000 50,0
kuna 3,215 7,873 1,081 1,068 9,391 0,003 244,9 zajec 243,438 14,020 28,263 27,925 33,341 0,000 5,8 fazan 53,823 25,087 13,737 13,573 2,214 0,141 46,6
raca 0,088 6,403 1,253 1,238 12,844 0,001 7250,6 šoja 141,044 36,381 17,887 17,673 17,325 0,000 25,8
7.2 PROSTORSKA ANALIZA 7.2.1 Obdobje 1951-1960
Ordinacija lovišč razdeli lovišča v prvem obdobju na dve izraziti skupini (slika 11). V analizi ordinacije izkazujeta najmočnejšo pozitivno korelacijo k prvi komponenti poljski zajec in fazan, negativno pa srnjad in gams. Prva komponenta pojasni kar 89 % skupne variance (preglednica 16). Prva komponenta razdeli lovišča na nižinska z malo divjadjo in ostala z prevladujočimi rastlinojedi, kot sta predvsem srna in gams. Druga komponenta pojasni le dobrih 4 % skupne variance. Druga komponenta razporedi nekatera lovišča predvsem glede močnejše prisotnosti srnjadi ali gamsa (preglednica 16). Primerjalna metoda razporeditve lovišč s kopičenjem pokaže, da je razdelitev lovišč po prvi komponenti po PCA metodi enaka kakor po HCA metodi (preglednica 17, priloga C). Z metodo kopičenja smo analizirali tudi vrste divjadi (slika 12), pri kateri se pokaže, podobno kot pri PCA metodi, da med vrstami divjadi izstopa poljski zajec. Razporeditev posameznih lovišč po dveh PCA skupinah in dveh HCA skupinah je prikazana v prilogi C.
Lovišča iz prve skupine, skupno 12, so tesno razporejena okoli pozitivnega dela prve komponente, kar pomeni, da gre v resnici za lovišča s pretežno malo divjadjo (slika 11). To so lovišča, ki se nahajajo v Vipavski dolini oziroma na južnih obronkih Trnovske in Nanoške planote ter v Goriških brdih. Lovišča iz prve skupine leže v pasu ob južnem robu proučevanega območja (slika 13). Večina lovišč iz druge skupine, ki skupno obsega 29 lovišč, je tudi razporejena dokaj tesno okoli prve osi. V pozitivni smeri druge osi odstopa nekaj lovišč, ki so značilna le po srnjadi. V negativni smeri druge osi odstopa nekaj visokogorskih lovišč, ki so značilna poleg srnjadi tudi po gamsu (slika 11). V drugo skupino so razporejena lovišča severno od Goriških brd, potekajo ob zahodni državni meji in končajo z visokogorskimi lovišči. Sem spadajo, značilna po gamsu, še lovišča Trebuša, Krekovše in Kozja stena. Ostala lovišča s pretežno srnjadjo se nahajajo v severovzhodnem delu proučevanega območja (slika 13).