Površina območja proučevanja je v dveh primerjalnih desetletnih obdobjih različna. V prvem znaša 207.023,95 ha, v drugem 215.184,45 ha. Razlika 8.151,50 ha izhaja iz dejstva, da so se po letu 1960 površine nekaterih lovišč na severnem delu območja povečale, ustanovljeno je bilo tudi novo lovišče, danes LPN Prodi - Razor. Te površine je odstopilo loviščem nekdanje veliko gojitveno lovišče Triglav s posebno pogodbo (preglednica 1). Dejansko je prišlo do sprememb površine lovišč še pri nekaterih drugih loviščih, vendar so bile te spremembe manjše. Površine lovišč za drugo obdobje so povzete po novem katastru lovišč iz leta 2004 (Odlok o loviščih v RS …, 2004). Te površine so digitalizirane in točne. V nadaljnjih analizah smo obdržali stari šifrant lovišč, kakršen je veljal pred uveljavitvijo omenjenega odloka. V prvem obdobju območje proučevanja obsega 41 lovišč, v drugem, zaradi novoustanovljenega lovišča Prodi – Razor, 42 lovišč.
Preglednica 1: Pregled lovišč v območju raziskovanja in njihovih površin po obdobjih (ha)
sfr lovišče 1951-1960 1994-2003 razlika
1 Vipava 3.428,63 3.428,63 0,00
5.2 OBDOBJE RAZISKOVANJA
Vrste divjadi smo časovno raziskovali v dveh desetletnih obdobjih, in sicer od 1951 do 1960 ter od 1994 do 2003. Za desetletno obdobje smo se odločili, ker je to zaokroženo obdobje in ker v teh dveh obdobjih razpolagamo z dovolj kvalitetnimi podatki za ustrezne analize. Vzroki, zakaj je bilo za proučevanje izbrano drugo obdobje od 1994 do 2003, so predvsem sledeči:
1. leta 1993 je pričela veljati Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uredba o zavarovanju …, 1993), po kateri so postale nekatere ptice in velike zveri nelovne oziroma pogojno lovne in niso več obravnavane kot divjad;
2. 1994 je bil ustanovljen Zavod za gozdove Slovenije, ki je prevzel pomembne naloge pri načrtovanju upravljanja s populacijami divjadi;
3. 1993 je bil sprejet Zakon o gozdovih (Zakon o gozdovih, 1993), ki opredeljuje lovsko načrtovanje kot del gospodarjenja in načrtovanja z gozdovi;
4. po letu 1994 so se pričeli izvajati enotni pregledi izločene jelenjadi in pridobivati kvalitetnejši podatki predvsem o starosti jelenjadi;
5. leta 2004 je bil sprejet nov lovski zakon (Zakon o divjadi …, 2004), s katerim so bila opredeljena nova lovsko upravljavska območja (Odlok o lovsko upravljavskih
…, 2004), ki se prostorsko več ne pokrivajo z našim proučevanim območjem;
6. po letu 2004 so bila na novo določena lovišča (Odlok o loviščih v RS …, 2004), v proučevanem območju sta se dve lovišči združili v eno, kontinuiteta lovišč je bila prekinjena.
Prvo obdobje od 1951 do 1960 smo izbrali, ker za to obdobje razpolagamo z najstarejšimi, z drugim obdobjem primerljivimi podatki, predvsem o izločeni divjadi. Hkrati pa je v začetku tega obdobja leta 1950 pričel veljati nov lovski zakon (Zakon o lovu, 1949), ki je poenotil gospodarjenje z divjadjo za to desetletno obdobje. Časovna razlika 43 let med proučevanima obdobjema zagotavlja tudi velik kontrast med analiziranimi podatki.
5.3 OPIS OBMOČJA RAZISKOVANJA5 5.3.1 Opis naravnih razmer
5.3.1.1 Lega
Proučevano območje leži v severozahodni Sloveniji in zajema pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo območje zgornjega in srednjega Posočja, Cerkljanskega in Idrijskega ter Goriško in Ajdovsko. Območje zajema 12 občin, ki so se oblikovale po novemu zakonu
5 Ker se naše območje raziskovanja skoraj v celoti pokriva s Tolminskim gozdnogospodarskim območjem, povzemamo večino opisa območja raziskovanja po Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega območja Tolmin za obdobje 2001-2010 (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega ..., 2003), na skupni površini 222.924 ha. Kmetijstvo v območju je opisala Anka Poženel, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica – kmetijsko svetovalna služba.
o lokalnih skupnostih: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Vipava, Ajdovščina, Šempeter-Vrtojba, Brda, Kanal in mestna občina Nova Gorica ter občina Miren-Kostanjevica. Območje sovpada z upravnimi enotami Tolmin, Idrija, Ajdovščina in Nova Gorica, izjema je levi breg reke Vipave, ki spada pod upravno enoto Sežana. Meja poteka večinoma po naravnih mejah: greben Julijskih Alp, razvodnice, reka Vipava, italijanska meja oz. reka Idrija. Upoštevane so meje katastrskih občin, izjema sta katastrski občini Dreka in neznana k. o. na Miji, ki segata po rapalski pogodbi iz Italije v Slovenijo in za kateri Slovenija še ni pridobila ustreznih podatkov.
5.3.1.2 Relief
Območje je reliefno gotovo najbolj razgibano v Sloveniji in kot tako daje svojstven pečat tudi številnim populacijam divjadi. Razgiban relief vpliva predvsem na disperzijo nekaterih vrst divjadi in na njihove migratorne poti. Najmočnejšo reliefno podobo dajejo območju greben Julijskih Alp in Dinarsko gorstvo, ki ga tvorijo Javorniški in Nanoški masiv, Črnovrška, Vojskarska, Banjška in Trnovska planota ter Kanalski Kolovrat.
Pomemben pečat ji dodaja še Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Med gorovja in planote se zarezujejo globoke doline z glavnimi rekami Sočo, Idrijco in Vipavo s številnimi večjimi ali manjšimi pritoki. Po dolinah, ki se ponekod razširijo v kotline, sega močan primorski vpliv.
5.3.1.3 Podnebne značilnosti
Klimatsko in fitogeografsko ločimo štiri zaokrožena, med seboj različna območja: (1) Alpsko območje zgornje Soške doline, kjer prevladuje alpska klima, količina padavin je 3.000-3.500 mm; (2) Predalpsko območje v spodnjem porečju Idrijce, z močnim vplivom kontinentalne klime, količina padavin je 1.600-2.250 mm; (3) Dinarsko območje Banjške, Vojskarske, Črnovrške in Trnovske planote ter Javorniškega in Nanoškega masiva, kjer prevladuje kontinentalna klima, količina padavin je 2.500-3.000 mm; (4) Submediteransko območje srednjega Posočja, Vipavske doline in Goriških brd, količina padavin je 1.400-1.800 mm. Podobno kot relief tudi klima vpliva na prisotnost značilnih populacij divjadi v alpskem in predalpskem prostoru, Dinaridih pa tudi na populacije male divjadi v submediteranskem območju.
Na splošno lahko rečemo, da je območje v primerjavi z ostalo Slovenijo zelo bogato s padavinami. Padavine so dokaj enakomerno razporejene čez leto, čeprav sta še vedno izražena spomladanski in jesenski maksimum. V alpskem in dinarskem delu pade velik del padavin v obliki snega, ki se v spomladanskem delu počasi tali, kar je ugodno za rast v začetku vegetacijske dobe. Velik vpliv na temperaturne razmere ima nadmorska višina. Na padavinski in temperaturni karti Slovenije (slika 5) je lepo razvidno, da v območju prevladujejo nižje temperature zaradi vpliva Alp in bistveno višje količine padavin zaradi vpliva orografskih dejavnikov kot v ostali Sloveniji.
Za dinarski del območja so značilne pogoste malopovršinske naravne motnje, velikopovršinske motnje v obliki ujm pa se pojavljajo v neenakomernih intervalih 10-50 let. Ujme, žledolome na Idrijskem in vetrolome in snegolome na Trnovski planoti, omenjajo tudi stari gozdnogospodarski načrti iz 19. stoletja, zato ne moremo iskati vzroka zanje v spremembi klime v zadnjem stoletju. V Vipavski dolini ima močan vpliv burja, ki ima zaradi slabo načrtovanih protivetrnih zaščitnih drevesnih pasov in sestojev močan negativni vpliv na kmetijsko in urbano krajino. V submediteranskem delu območja so pogosti tudi požari, ki se pojavljajo predvsem na sušnih rastiščih zlasti blizu naselij.
Gospodarska škoda sicer ni velika, poleg ekološke in estetske škode pa požari ogrožajo tudi naselja. Ujme, burja in požari neposredno prizadenejo tudi populacije različnih vrst divjadi, predvsem vplivajo na njihovo prostorsko razporeditev in disperzijo.