Izvedba meritev

Empirični del naloge sem opravljala na Centru za sluh in govor Maribor in v osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru. Otroke sem testirala meseca maja 2012. Starše otrok sem vnaprej seznanila z vsebino in namenom raziskave ter pridobila njihovo soglasje za uporabo pridobljenih podatkov. Testiranje sem opravila sama s posameznim otrokom. Trajalo je približno deset minut, potekalo je v otroku znanem prostoru, kjer ni bilo motečih dražljajev.

4.3.1. Opis inštrumentarija in postopek pridobivanja podatkov

Sposobnosti percepcije in produkcije ritma sem ocenjevala s pomočjo »Preizkusa ritmičnih sposobnosti«, ki sem ga sestavila na osnovi teoretičnih in praktičnih izkušenj. Oblikovala sem ga na podlagi različnih standardiziranih in nestandardiziranih testov ritmičnih sposobnosti (npr. Gordon, 1966) in z upoštevanjem priporočil glasbenih pedagogov o primernosti posameznih notnih vrednosti v otroških pesmih (glej Voglar, 1981; Pesek, 1997; Motte Haber, 1990). Ustreznost materiala in navodil je bila preverjena v preliminarni študiji.

»Preizkus ritmičnih sposobnosti« (Tabela 4) je razdeljen na dva sklopa. Prvi vsebuje anamnestične podatke: spol, starost in prisotnost govorno-jezikovne motnje. Drugi sklop ocenjuje otrokove sposobnosti prepoznavanja in reproduciranja različnih ritmičnih vzorcev in je sestavljen iz dveh delov. Vsak del vsebuje dve poskusni nalogi. Prvi del ocenjuje otrokove sposobnosti prepoznavanja enakih oziroma različnih ritmičnih vzorcev in sem ga poimenovala »Preizkus percepcije ritmičnih vzorcev«. Sestavljen je iz osmih različnih testnih nalog in dveh poskusnih, ki se zaigrata na začetku. Otrok mora prepoznati, ali sta ritmična vzorca, ki bosta predstavljena vsak z eno roko, enaka ali različna. Glede na otrokov odgovor obkrožimo številko v pripadajočem stolpcu. Drugi del testa preverja otrokovo sposobnost ponavljanja ritmičnih vzorcev in sem ga poimenovala »Preizkus reprodukcije ritmičnih vzorcev«. Sestavljen je iz dveh poskusnih in osmih različnih testnih nalog, pri katerih mora otrok predstavljeni ritem (udarjanje z roko ob mizo) pravilno ponoviti (na enak način). Glede na pravilno ali nepravilno ponovljeno zaporedje obkrožimo številko v pripadajočem stolpcu.

Ritmične vzorce udarjamo z roko po mizi. Otroci pri tem gledajo in poslušajo, torej nisem preverjala le slušnega kanala in so bile naloge tudi nekoliko lažje. Pri percepciji ritmičnih vzorcev se zaradi večje pozornosti otroka in boljšega razlikovanja vzorcev en vzorec odigra z

levo roko, drugi pa z desno roko. Otroci ritmične vzorce prav tako udarjajo z roko po mizi. Pri tem uporabijo dominantno roko.

Dobe v ritmičnih vzorcih so označene z naslednjimi simboli:

h-

q-

e-

4.3.1.1 »Preizkus percepcije ritmičnih vzorcev« (P)

Percepcijo ritma sem ocenjevala z lestvico, ki ima osem nalog. Prvi dve nalogi sta poizkusni.

Otroku sem najprej pokazala dve sličici, na eni sta bila narisana dva sončka, na drugi sonček in luna. Otroka sem prosila, da mi pokaže sličico, kjer sta dva enaka predmeta in sličico, kjer sta dva različna predmeta. Tako sem preverila, ali razume pojma enako in različno. Nato sem mu pojasnila, da mora ugotoviti, ali sta ritma, ki ju bom odigrala, enaka ali različna. Najprej sem odigrala poizkusni nalogi. Otrok je moral ugotoviti, ali sliši enako, če z desno roko zaigram štiri četrtinke in z levo roko štiri četrtinke; oziroma če z desno roko zaigram dve osminki, eno polovinko in eno četrtinko in z levo roko dve polovinki. Po potrebi sem poskusni nalogi ponovila in vizualno predstavila. Ostale naloge od 1 do 8 sem izvedla enkrat, zabeležila sem številko pri otrokovem odgovoru (enako, različno). Točk poizkusnih nalog nisem vključila v vsoto.

4.3.1.2 »Preizkus reprodukcije ritmičnih vzorcev« (R)

Reprodukcijo ritma sem ocenjevala z lestvico, ki ima osem nalog. Prvi dve nalogi sta poizkusni. Otroku sem pojasnila, da mora ponoviti ritem, ki ga bom odigrala. Najprej sem odigrala poizkusni nalogi. Pri prvi nalogi je moral otrok ponoviti zaporedje štirih osmink in dveh četrtink, pri drugi pa zaporedje dveh polovink. Če je otrok pri poskusni nalogi neuspešno ponovil ritem, ga je lahko po ponovni demonstraciji ponovil še enkrat. Ostale naloge od 1 do 8 sem izvedla enkrat in zabeležila pravilne in napačne odgovore. Točk poizkusnih nalog nisem vključila v vsoto.

4.3.2. Merske karakteristike 4.3.2.1. Objektivnost

Ocenjevanje ritmičnih sposobnosti je bilo objektivno, saj je bil kriterij vrednotenja vnaprej definiran. V preliminarni študiji so testiranje izvedli trije neodvisni ocenjevalci. Sam postopek vrednotenja ni vplival na končni rezultat.

4.3.2.2. Zanesljivost

Zanesljivost preizkusa je bila izračunana s standardnim postopkom (Cronbach-alfa).

Spremenljivke, ki so vstopile v analizo, so prestale analizo zanesljivosti. Cronbachova alfa za

»Preizkus ritmičnih sposobnosti« znaša 0,773 in je dobra, Cronbachova alfa za »Preizkus percepcije ritmičnih vzorcev« znaša 0,692 in je sprejemljiva, Cronbachova alfa za »Preizkus reprodukcije ritmičnih vzorcev« pa znaša 0,742 in je prav tako dobra. (Tabela 5). Navedeni rezultati omogočajo uporabnost inštrumentarija.

PR P R

f 21 9 9

M 10,195 5,945 4,25

SD 3.078 1,673 1,958

Cronbachova alfa 0,773 0,692 0,742

Cronbachova alfa

(standardizirana vrednost) 0,856 0,681 0,798 Tabela 5: Zanesljivost preizkusa

4.3.2.3. Veljavnost

»Preizkus ritmičnih sposobnosti« je bil sestavljen na osnovi logične veljavnosti in na osnovi preliminarne študije.

4.3.2.4. Ekonomičnost

Preizkus ima ustrezno stopnjo ekonomičnosti, saj je zanj značilno, da:

- celotno testiranje traja največ 10 minut;

- da je formular narejen tako, da ocenjevalec označi številko pri ustreznem odgovoru (enako oziroma različno pri percepciji in prav oziroma narobe pri reprodukciji ritmičnih vzorcev).

4.3.3. Postopek obdelave podatkov

Za obdelavo so bile zbrane nominalne spremenljivke, skalirane v dihotomne spremenljivke in sicer po dveh skupinah: vrednost 1 – prav (otrok pravilno prepozna enak ali različen ritmični vzorec oziroma ga pravilno ponovi) vrednost 0 – narobe (otrok nepravilno prepozna enak ali različen ritmični vzorec oziroma ga nepravilno ponovi). Spremenljivka spol: moški – 1, ženski – 2.