5. REZULTATI IN INTERPRETACIJA REZULTATOV
5.5 Preverjanje hipotez
Globalna hipoteza:
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo slabše ritmične sposobnosti kot otroci brez govorno-jezikovnih motenj (p<0.05).
Graf 9: Primerjava ritmičnih sposobnosti med kontrolno in eksperimentalno skupino
Normalnost porazdelitve smo preverjali Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirana vrednost z znaša 1,333 (z>0,05), kar pomeni da se vrednost spremenljivke bistveno ne razlikuje od normalne porazdelitve.
Skupina otrok z GJM Skupina otrok brez GJM
N 18 18
Srednji rang 14,83 22,17
Vsota rangov 267,00 399,00
Mann-Whitney U 96,000
Z -2,104
stopnja tveganja (2-stranska) ,035
Tabela 19: Razlike v ritmičnih sposobnostih med eksperimentalno in kontrolno skupino
Obstoj statistično pomembnih razlik v ritmičnih sposobnosti reprodukcije ritma med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki brez govorno-jezikovnih motenj smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom. Tabela 19 prikazuje razlike v rezultatih na skupnem točkovanju percepcije in reprodukcije ritmičnih vzorcev. Iz primerjave povprečnih vrednosti
vidimo, da je srednji rang pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami nižji (14,83) kot povprečni rang pri otrocih brez govorno-jezikovnih motenj (22,17). Razlika v povprečjih nakazuje v smeri globalne hipoteze in jo lahko potrdimo. (p<0,05, sig=0,035; z>1,96, z=-2,104). Med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki, ki govorno-jezikovnih motenj nimajo, obstajajo statistično pomembne razlike v ritmičnih sposobnostih.
Specifične hipoteze:
Hipoteza 1: Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo slabše sposobnosti percepcije ritma kot otroci brez govorno-jezikovnih motenj (p<0.05).
Graf 10: Primerjava seštevka doseženih točk na testu percepcije ritmičnih vzorcev med otroci eksperimentalne in kontrolne skupine
Normalnost porazdelitve smo preverjali s Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirana vrednost z znaša 0,667 (z>0,05), kar pomeni, da se vrednost spremenljivke bistveno ne razlikuje od normalne porazdelitve.
Skupina otrok z GJM Skupina otrok brez GJM
N 18 18
Srednji rang 16,78 20,22
Vsota rangov 302,00 364,00
Mann-Whitney U 131,000
Z -1,001
stopnja tveganja (2-stranska) ,317
Tabela 20: Razlike v percepciji ritmičnih vzorcev med eksperimentalno in kontrolno skupino
Obstoj statistično pomembnih razlik v sposobnosti percepcije ritma med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki brez govorno-jezikovnih motenj smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom. Tabela 20 prikazuje razlike v rezultatih na skupnem točkovanju percepcije ritmičnih vzorcev. Iz primerjave povprečnih vrednosti vidimo, da je srednji rang pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami nižji (16,78) kot povprečni rang pri otrocih brez govorno-jezikovnih motenj (20,22). Razlika v povprečjih sicer nakazuje v smeri hipoteze H1, vendar je ne moremo sprejeti (p>0,05, p=0,317; z<1,96, z=-1,001). Med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki, ki govorno-jezikovnih motenj nimajo, torej ne obstajajo statistično pomembne razlike v sposobnostih percepcije ritmičnih vzorcev.
Hipoteza 2: Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo slabše sposobnosti reprodukcije ritma kot otroci brez govorno-jezikovnih motenj (p<0.05).
Graf 11: Primerjava seštevka doseženih točk na testu reprodukcije ritmičnih vzorcev med otroci eksperimentalne in kontrolne skupine
Normalnost porazdelitve smo preverjali Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirana vrednost z znaša 1,167 (z>0,05), kar pomeni da se vrednost spremenljivke bistveno ne razlikuje od normalne porazdelitve.
Skupina otrok z GJM Skupina otrok brez GJM
N 18 18
Srednji rang 14,00 23,00
Vsota rangov 252,00 414,00
Mann-Whitney U 81,000
Z -2,586
stopnja tveganja (2-stranska) ,010
Tabela 21: Razlike v reprodukciji ritmičnih vzorcev med eksperimentalno in kontrolno skupino Obstoj statistično pomembnih razlik v sposobnosti reprodukcije ritma med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki brez govorno-jezikovnih motenj smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom. Tabela 21 prikazuje razlike v rezultatih na skupnem točkovanju reprodukcije ritmičnih vzorcev. Iz primerjave povprečnih vrednosti vidimo, da je srednji rang pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami nižji (14) kot povprečni rang pri otrocih brez govorno-jezikovnih motenj (23). Razlika v povprečjih nakazuje v smeri hipoteze H2 in jo lahko potrdimo (p<0,05, p=0,010; z>1,96 z=-2,586). Med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki, ki govorno-jezikovnih motenj nimajo, torej obstajajo statistično pomembne razlike v sposobnostih reprodukcije ritmičnih vzorcev.
Pri primerjavi rezultatov skupine otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in skupine otrok brez govorno-jezikovnih motenj sem ugotovila, da imajo otroci z govorno-jezikovnimi motnjami slabše ritmične sposobnosti, ki se nanašajo tako na percepcijo kot na reprodukcijo ritmičnih vzorcev. Razlika je večja pri reprodukciji, torej ponavljanju ritmičnih vzorcev. (Graf 5) Razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino pri percepciji ritmičnih vzorcev ni statistično pomembna, razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino pri reprodukciji ritmičnih vzorcev je statistično pomembna, saj reprodukcija ritmičnih vzorcev v primerjavi s percepcijo ritmičnih vzorcev zajema več kognitivnih in motoričnih funkcij. Pri reprodukciji mora otrok poleg percepcije ritmičnega vzorca gib še načrtovati, ga koordinirati in izvesti, kar zajema tudi motorično spacialne komponente.
Graf 12: Primerjava sposobnosti percepcije in reprodukcije ritmičnih vzorcev med kontrolno in eksperimentalno skupino
Hipoteza 3: Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, ki imajo vsakodnevne ritmične stimulacije, imajo boljše sposobnosti percepcije ritma kot njihovi sovrstniki z govorno-jezikovnimi motnjami, ki jih imajo občasno oziroma ritmičnih stimulacij nimajo (p<0.05).
Normalnost porazdelitve smo preverjali s Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirani vrednosti sta podani v tabeli. Vrednosti spremenljivke se bistveno ne razlikujeta od normalne porazdelitve.
Podskupini I in II I in III II in III
Kolmogorov-Smirnov Z ,577 ,289 ,577
stopnja tveganja
(2-stranska) ,893 1,000 ,893
Tabela 22: Rezultati Kolmogorov-Smirnov testa za spremenljivko P
Graf 13: Primerjava skupnega točkovanja percepcije ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III
Obstoj statistično pomembnih razlik v sposobnosti percepcije ritmičnih vzorcev med podskupinami eksperimentalne skupine smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom.
Podskupine I II I III II III
N 6 6 6 6 6 6
Srednji rang 7,92 5,08 7,17 5,83 5,75 7,25
Vsota rangov 47,50 30,50 43,00 35,00 34,50 43,50
Mann-Whitney U 9,500 14,000 13,500
Wilcoxon W 30,500 35,000 34,500
Z -1,381 -,652 -,731
stopnja tveganja
(2-stranska) ,167 ,514 ,465
Tabela 23: Razlike v percepciji ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III
Tabela 23 prikazuje razlike v rezultatih na skupnem točkovanju percepcije ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III. Iz primerjave povprečnih vrednosti vidimo, da je srednji rang pri otrocih iz prve podskupine večji (7,92) kot pri otrocih iz druge skupine (5,08) in prav tako večji (7,17) kot pri otrocih iz tretje podskupine (5,83). Srednji rang pri otrocih iz druge podskupine je manjši (5,75) kot pri otrocih iz tretje skupine (7,25). Razlika med prvo in drugo podskupino sicer nakazuje v smeri hipoteze H3, vendar je ne moremo sprejeti (p>0,05, p=0,167; z <1,96 z=-1,381), enako je med prvo in tretjo podskupino (p>0,05, p=0,514; z<1,96 z=-0,652). Med drugo in tretjo podskupino razlike nakazujejo proti hipotezi, vendar razlika ni statistično pomembna (p>0,05,p=0,465; z<1,96 z=-0,731).
Med otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, ki imajo vsakodnevne ritmične stimulacije in njihovimi sovrstniki z govorno-jezikovnimi motnjami, ki jih imajo občasno oziroma jih nimajo, ne obstajajo statistično pomembne razlike v sposobnostih percepcije ritmičnih vzorcev.
Hipoteza 4: Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, ki imajo vsakodnevne ritmične stimulacije, imajo boljše sposobnosti reprodukcije ritma kot njihovi sovrstniki z govorno- jezikovnimi motnjami, ki jih imajo občasno oziroma ritmičnih stimulacij nimajo (p<0.05).
Normalnost porazdelitve smo preverjali s Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirani vrednosti sta podani v tabeli. Vrednosti spremenljivke se bistveno ne razlikujeta od normalne porazdelitve.
Podskupini I in II I in III II in III
Kolmogorov-Smirnov Z ,866 1,155 1,155
stopnja tveganja
(2-stranska) ,441 ,139 ,893
Tabela 24: Rezultati Kolmogorov-Smirnov testa za spremenljivko R
Graf 14: Primerjava skupnega točkovanja reprodukcije ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III
Obstoj statistično pomembnih razlik v sposobnostih reprodukcije ritmičnih vzorcev med podskupinami eksperimentalne skupine smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom.
Podskupine I II I III II III
N 6 6 6 6 6 6
Srednji rang 7,67 5,33 8,42 4,58 8,42 4,58
Vsota rangov 46,00 32,00 50,50 27,50 50,50 27,50
Mann-Whitney U 11,000 6,500 6,500
Wilcoxon W 32,000 27,500 27,500
Z -1,145 -1,881 -1,881
stopnja tveganja
(2-stranska) ,252 ,060 ,059
Tabela 25: Razlike v reprodukciji ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III
Tabela 25 prikazuje razlike v rezultatih na skupnem točkovanju reprodukcije ritmičnih vzorcev med podskupinami I, II in III. Iz primerjave povprečnih vrednosti vidimo, da je srednji rang pri otrocih iz prve podskupine večji (7,67) kot pri otrocih iz druge podskupine (5,33) in prav tako večji (8,42) kot pri otrocih iz tretje podskupine (4,58). Razlika med prvo in drugo podskupino sicer nakazuje v smeri hipoteze H4, vendar je ne moremo sprejeti (p>0,05, p=0,252; z<1,96 z =-1,145), enako je med prvo in tretjo podskupino (p>0,05, p =0,06; z<1,96 z=-1,881). Srednji rang pri otrocih iz druge podskupine je večji (8,42) kot pri otrocih iz tretje podskupine (4,58), vendar tudi na podlagi tega rezultata hipoteze ne moremo sprejeti (p>0,05, p=0,059; z<1,96 z=-1,881). Med otroki z govorno-jezikovnimi motnjam, ki imajo vsakodnevne ritmične stimulacije in njihovimi sovrstniki z govorno-jezikovnimi motnjami, ki jih imajo občasno oziroma jih nimajo, ne obstajajo statistično pomembne razlike v sposobnostih reprodukcije ritmičnih vzorcev.
Hipoteza 5: Med dečki in deklicami ne obstajajo statistično pomembne razlike v ritmičnih sposobnostih (p<0.05).
Normalnost porazdelitve smo preverjali s Kolmogorov-Smirnovim testom. Standardizirane vrednosti so podane v tabeli. Vrednosti spremenljivk se bistveno ne razlikujejo od normalne porazdelitve.
P R PR
Kolmogorov-Smirnov Z ,310 ,310 ,517
stopnja tveganja (2-stranska) 1,000 1,000 ,952
Tabela 26: Rezultati Kolmogorov-Smirnov testa za spremenljivke P, R in PR
Graf 15: Razlike v povprečnem rangu na spremenljivkah P, R in PR med spoloma
Obstoj statistično pomembnih razlik med spoloma smo ugotavljali z Mann-Whitney U preizkusom:
P R PR
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
N 26 10 26 10 26 10
M 6 5,8 4,27 4,2 10,27 10
Srednji rang 18,88 17,50 18,50 18,50 18,37 18,85
Vsota rangov 491,00 175,00 481,00 185,00 477,50 188,50
Mann-Whitney U 120,000 130,000 126,500
Wilcoxon W 175,000 185,000 477,500
Z -,360 ,000 -,125
stopnja tveganja
(2-stranska)
,718 1,000 ,901
Tabela 27: Razlike v ritmičnih sposobnosti med dečki in deklicami
Tabela 27 prikazuje razlike v rezultatih pri »Preizkusu ritmičnih sposobnosti« med dečki in deklicami. Iz primerjave povprečnih vrednosti pri »Preizkusu percepcije ritmičnih vzorcev«
vidimo, da je srednji rang pri dečkih večji (18,88) kot pri deklicah (17,50). Iz primerjave povprečnih vrednosti pri »Preizkusu reprodukcije ritmičnih vzorcev« vidimo, da je srednji
rang pri dečkih enak kot pri deklicah (18,50), pri skupnem rezultatu pa je srednji rang pri dečkih večji (18,37) kot pri deklicah (18,50). Hipotezo H6 s 5-odstotnim tveganjem lahko potrdimo (p > 0,05, p(p) = 0,718; p(r) = 1,00 p(pr) = 0,901; z <1,96 z (p)=-0,360 z (r)=0 z (pr)=-0,123). Med dečki in deklicami ne obstajajo statistično pomembne razlike v ritmičnih sposobnostih.