• Rezultati Niso Bili Najdeni

Jana Klavs

In document Moč nefarmakološkega zdravljenja (Strani 141-145)

18.

oddaljenosti ali predpisane omejitve gibanja (rizične nosečnosti), so pogoste fizične kontrole v ambulanti nemogoče. V takih primerih zdravstveni delavci strmimo za načini komunikacije, ki bi bile izvedene iz »naslonjača kavča«

doma pri bolnici, ob tem pa transparentnost informacij ni dvomljiva. Upora-ba aplikacije GlucoLog in prenosnika informacij (Bluetooth enote) omogoča-ta prenos dejanskih vrednosti izmerjenih glikemij iz domačega okolja bolnice v spletno medmrežje – računalnik v ambulanti.

Namen

Raziskava DIALOG želi ugotoviti možnost uporabe mobilnih tehnologij pri spremljanju nosečniške sladkorne bolezni. Nosečnice potrebujejo v času spremljanja nosečniške sladkorne bolezni pogoste kontrole, ki so običajno namenjene pregledu glikemij v domačem okolju. Raziskava je namenjena ugotavljanju sprejemljivosti sodobnih poti komunikacije napram fizični pri-sotnosti in verbalni komunikaciji.

Raziskava ima dva namena:

primarni:

• ugotavljanje možnosti spremljanja NSB z mobilno tehnologijo

• ugotavljanje prednosti in slabosti spremljanja NSB z mobilno tehnologijo

• proučevanje možnosti, za morebitno nadomeščanje ustaljenih metod spre-mljanja NSB (kontrolni obiski v diabetološkem timu) z uporabo pošiljanja

»spletnih dnevnikov«

sekundarni:

• ugotavljanje poznavanje zdravega življenjskega sloga pri mladi odrasli po-pulacije

Izhodišča raziskave

Nosečnice vse čas zdravljenja NSB izvajajo meritve glukoze v krvi - samo-kontrole, vrednosti beležijo v zato namenjeno knjižico - dnevnik samokon-trole. Kontrole dnevnika samokontrole so del načrta spremljanja NSB, to so običajno kratki obiski v ambulanti, ki trajajo do 15 minut, saj gre običajno le za pregled vrednosti izvidov samokontrole in manjši obseg navodil za vzdr-ževanje glikemije v ciljnih vrednostih.

Uporaba novejših tehnologij kot je kombinacija merilnika Glucofix Mio Plus

in Blue Tooth device in spletnega programa za »pametne telefone« GlucoLog omogočajo vpogleda v bolničine glikemije brez njene prisotnosti.

Načrt raziskave

V raziskavo je bilo vključenih 15 bolnic, z diagnozo nosečnišča sladkorna bo-lezen. Ob prve rednem pregledu v diabetološki ambulanti nosečnica prejme naročilnico za merilnik, Blue Tooth enoto, sledi edukacija o uporabi pripo-močkov in nameščanje brezplačne aplikacije GlucoLog na pametni mobil-ni telefon. V nadaljevanju se dogovorimo za pogostost pošiljanja spletmobil-nih dnevnikov, predvideno enkrat tedensko. Protokol raziskave je zagotavljal, da imajo bolnice vključene v raziskavo enake možnosti za koriščenje zdra-vstvenih uslug, kot bolnice, ki v raziskavi niso sodelovale.

Sklep

Telekomunikacija v medicini ali Telezdravje (Telehealth) pomeni komunikaci-jo, ki omogoča vpogled v zdravstvenega stanja na daljavo (Nickelson, 1998).

Kljub temu, da internet, pametni telefoni, tablični računalniki in brezžične povezave niso novost, se v zvezi z njihovo uporabo v namen spremljanja bolnikovega stanja postavlja več vprašanj. Eno ključnih vprašanj je, kolikšna je pripravljenost za uporabo telezdravaja tako s strani zdravstvenih strokov-njakov kakor s strani bolnika, kako si pridobiti zdravstvene strokovnjake za sodelovanje? Kako zagotoviti varnost prehajanja podatkov, pri čemer niso kršene pravice pacienta? In kolikšna je volja snovalcev programov, da na-čin komunikacije prilagodi uporabnikom? (Koopman, 2014) Pri spremljanju sladkorne bolezni se je izkazalo, da ima že enostaven telefonski pogovor, ki je strukturirano načrtovan ugoden vpliv na HbA1c (ROSES, 2011). Uporaba telezdravja ima ugoden ekonomski vpliv, zmanjša finančne stroške v bre-me zdravstvene zavarovalnice (Gordon, 2012), prav tako so manjši stroški s strani bolnika (zmanjšana je odsotnost iz dela, manjši so potni stroški).

Zaključki raziskave: Raziskava DIALOG je podala odgovore, da so bolnice uporabo telekomunikacije v namen spremljanja nosečniške sladkorne bole-zni sprejele pozitivno. Bolnice so zaradi uporabe spletnega dnevnika manj-krat prihajale na fizično kontrolo z dnevnikom. Ugotovitve kažejo, da so na podlagi edukacije o zdravem življenjskem slogu bolnice spremenile način življenja, predvsem v smislu zdrave prehrane in gibanja.

1.

2.

3.

Nickelson David W., Telehealth and envolving health care system: Stra-tegic opportunities for profesional psychology, Profesional Psychology:

Research and Prective. Vol 29(8), dec 1998, 527 – 535

Koopman Richelle J., Implementing home blood glucose and blood pres-sure telemonitoring in primary care practices for patients with diabetes:

Lessons Learned in Telemedicine and e-Health, March 2014, 253-260 Franciosi M. et al., ROSES: role of self-monitoring of blood glucose and intensive education in patient with type 2 diabetes not receiving insulin.

Diabetic Medicine, 28: 789-796 Literatura:

1. Pravica do miru

Ena od temeljnih pravic, ki jo imamo starši, je pravica do miru. Seveda je tre-ba na primeren način in pravočasno to pravico posredovati otroku. Glede na starost otroka je treba povedati, da imamo od 19. ure dalje pravico do miru.

Ko otrok to sliši in ko starši to tudi uresničujejo, otrok sčasoma to omejitev ponotranji in sčasoma to preraste v vrednoto. Ko bo ta otrok postal mlado-stnik, bo ob odhodu na zabave dobil omejitev, do kdaj je lahko na zabavi, se bo sicer lahko upiral tej omejitvi, vendar pa se bodo starši z njim lahko poga-jali, ker ima otrok v sebi oblikovano družinsko vrednoto do miru, ki se glasi, da imajo starši pravico do nemotenega počitka.

Za pomoč pri uveljavljanju te pravice se moramo starši zavedati, da ne more-mo pristati na vlogo nočnega čuvaja, ki bo do 3. zjutraj bedel in preverjal, ali bo mladostnik prišel domov in v kakšnem stanju, takoj zatem pa moramo od-iti v službo ali po dolžnostih. To je nedopustno. Mladostnik mora upoštevati položaj svojih staršev, ki imajo službo, ne pa vlogo dežurnega varnostnika.

2. Pravica do postrežbe

Starši smo tudi zato, da prenesemo pogled na našega otroka, ko mora delat, ko se zvija od bolečine, krivice … in da ob tem ostanemo stabilni in urejeni.

Otrok, ki bo doživel umirjenega starša, ko on trpi in dela, dobi sporočilo, da delo ni nekaj nevarnega, da je krivica sestavni del življenja in da ni treba pred tem bežati, da se vse to da preživeti, ne da se »zatripa« pred zaslon, zapije ali drogira. Starši, ki pa se ob trpečem otroku vznemirijo in postanejo panični, pa otroku sporočajo, da je delo stiska, nekaj kar se ne da preživeti in je pred tem treba zbežati, pogosto zbežijo prav v omamo. Zato je prav, da starši že otroku postavimo delovne obveznosti na pregleden način. To pa zato, da si otrok položaj v družini prigara. Ni samoumevno, da je poln hladilnik, da je na toplem in da je oblečen. Žepnina ne more biti dogovorjena, ampak mora

In document Moč nefarmakološkega zdravljenja (Strani 141-145)