Za zmanjšanje motenj in ravni hrupa je potreben multidisciplinarni timski pristop, da ustvarimo varnejše okolje za paciente in člane perioperativnega tima. Motnje in hrup, ki ne služijo zdravstvenemu timu, je treba čim bolj zmanjšati (AORN, 2014). Zmanjšanje izpostavljenosti hrupu v operacijski dvorani je lahko zahteven proces, ker se določenim zvokom med operacijo ne moremo izogniti (npr. monitorji vitalnih znakov, alarmi, medsebojno sporazumevanje v timu). Druge zvoke, zlasti zvoke naprav za vrtanje, žaganje in odsesavanje tekočin, bi lahko zmanjšali s tehničnimi ukrepi ali izboljšavami (Chen et al., 2012).
Zaradi boljše preglednosti je možnost zmanjšanja hrupa predstavljena na načine, ki so v povezavi s tehnologijo in tiste, ki so bolj povezani s človeškim ravnanjem in vedenjem. Ta dva dejavnika sta zelo povezana in je včasih meja med njima zabrisana.
11
4. 2. 1 Zmanjšanje hrupa s pomočjo tehnologije
Pri izbiri orodja in naprav naj imajo prednost tista, ki imajo nizke emisije hrupa (Siverdeen et al., 2008). Izbiramo aparate, ki imajo poleg zvočnega alarmnega signala tudi možnost tihega opozarjanja z vibriranjem (Beyea, 2007). Proizvajalce opreme lahko zaprosimo, da s tehničnimi ukrepi zmanjšajo emisije hrupa (Keller et al., 2016; Chen et al., 2012). Kadar in če je mogoče, zamenjamo bolj hrupno z manj hrupno opremo. Primer dobre prakse bi bil, da zamenjamo stopničaste stole iz kovine za stole iz armirane plastike (Keller et al., 2016; Chen et al., 2012). Priporočajo tudi zamenjavo orodja na pnevmatski pogon z orodjem na baterije (Chen et al., 2012; Siverdeen et al., 2008) in svetujejo uporabo dušilcev zvoka na orodju, oziroma oddaljitev hrupne opreme od osebja in pacienta (Siverdeen et al., 2008). Pomembno je tudi redno vzdrževanje orodja ali strojev (Chen et al., 2012; Siverdeen et al., 2008). V primeru, da zaznamo spremembo v zvoku ob delovanju naprave ali orodja, obvestimo pristojne, saj lahko takšna sprememba nakazuje, da je potreben servis ali zamenjava instrumenta (Chen et al., 2012).
Priporoča se predvajanje glasbe pri manjši glasnosti. Splošno pravilo naj bo, da je glasba preglasna, če moraš za uspešno sporazumevanje povzdigniti glas bolj, kot če ne bi bilo prisotne glasbe (Chen et al., 2012). Oddelek lahko zavrne določene vrste glasbe ali se dogovorijo za določeno nastavitev glasnosti, ki omogoča predvajanje glasbe v ozadju, ne da bi motila varno in učinkovito sporazumevanje (Beyea, 2007).
Uporabi pametnega telefona ali tabličnega računalnika se v današnjem svetu tudi zdravstveni delavci ne moremo izogniti. Uporaba te tehnologije lahko znatno olajšala medosebno sporazumevanje. Postala je tudi pomembno orodje za učenje, saj so nekatere zdravstvene informacije na voljo tudi na spletu. V zdravstvu uporaba teh tehnologij omogoča hiter pretok informacij, s čimer lahko zmanjšamo število neželenih dogodkov. Vendar lahko v neprimernih situacijah telefoni ogrozijo zasebnost pacienta ter so potencialna nevarnost zaradi odvračanja pozornosti zaposlenih od trenutnih potreb pacienta in okolice (Pušenjak, Šimenko, 2018). Zato priporočajo, da v zdravstvenem okolju utišamo mobilne naprave, kadar le-te niso izrecno potrebne. Poleg tega se priporoča, da zmanjšamo glasnost ali izklopimo zvok tudi na ostalih elektronskih napravah, ki niso trenutno v uporabi (Wright, 2016; Beyea, 2007). V nekaterih ustanovah morajo kirurgi pustiti svoje pozivnike pri nekomu zunaj operacijske dvorane med operativnim posegom. Določena oseba odgovori na
12
klic, ko kirurg izvaja operativni poseg in s tem prepreči dodatno motnjo v operacijski dvorani (Beyea, 2007).
Osebje in pacienti morajo imeti zagotovljeno primerno zaščito proti hrupu (slušalke, ušesni čepki), ki mora biti pravilne velikosti in dobro vzdrževana (Siverdeen et al., 2008). Uspešno zaščito proti hrupu predstavljajo čepki za ušesa. Vendar jih je potrebno skrbno izbrati, saj lahko ščitniki za sluh, ki pretirano dušijo hrup, močno ovirajo sporazumevanje ali oslabijo zmožnost slišanja opreme za spremljanje pacientov. Čepki za ušesa z linearnim dušenjem, ki enakomerno dušijo hrup na vseh frekvencah, so primernejši za uporabo od običajnih čepkov, ki višje frekvence bolj blokirajo kot nižje, saj s tem omogočajo zaznavanje kompletnega frekvenčnega spektra v enakem nivoju. Takšno zaščito lahko najdete na spletu z iskanjem »čepki za glasbenike« (Chen et al., 2012).
V študiji, ki so jo opravili Tsafrir in sodelavci (2020), so želeli preizkusiti uporabo slušalk med operacijskim posegom. Uporabili so Quail digitalne slušalke z mikrofonom, ki so brez-ročne, brezžične, z zmožnostjo zmanjšanja hrupa in prekrivajo le eno uho. Primerjali so, kako vpliva nošenje slušalk na sporazumevanje, učinkovitost, timsko delo in miselno obremenitev. Ugotovili so, da so slušalke pozitivno vplivale na kvaliteto sporazumevanja med člani tima in zmanjšale najvišje ravni hrupa v operacijski dvorani. Nadalje so ugotovili, da so udeleženci med operacijo jasneje slišali drug drugega in da navodil ni bilo potrebno ponavljati. Ugotovili so tudi, da je preiskovance hrup ob uporabi slušalk manj motil kot brez njih. Uporaba slušalk je hkrati zmanjšala sprejemanje hrupa iz okolice in povečala jasnost glasu za uporabnika.
4. 2. 2 Zmanjšanje hrupa s pomočjo človeškega faktorja
Varnostni odkloni so v zdravstvu še toliko bolj nevarni, ker lahko pacientu škodijo ali celo vodijo v smrt pacienta. Povečan hrup privede do slabšega sporazumevanja, nezbranosti in neusklajenosti. Vse to pripomore k nastanku napak v operacijski dvorani (Perat, 2016).
Različni članki svetujejo izvajanje rednih izobraževanj. Tako zaposleni kot delodajalci morajo poznati svoje pravice in dolžnosti. Osebje se mora zavedati, kako lahko hrup vpliva na njihov sluh ter kako zmanjšati potencialno tveganje. Pomembna so redna testiranja slušne
13
funkcije ter vzdrževanje aktualnih zdravstvenih evidenc za zaposlene (Wright, 2016;
Siverdeen et al., 2008).
Izvajamo redno iskanje in identifikacijo virov hrupa, s ciljem da ta hrup, če je mogoče, zmanjšamo ali izničimo (Beyea, 2007). Pomembni so redni pregledi učinkovitosti sprejetih pravil, da se prepričamo o uspešnosti trenutnih sistemov in jih po potrebi zamenjamo z boljšimi (Siverdeen et al., 2008).
Rotacijski sistem operacijskega osebja po možnosti organiziramo tako, da osebje razporedimo v hrupne in manj hrupne operacijske posege. Priporočeno je tudi omejiti ali preprečiti dostop v operacijsko dvorano osebju, ki ne sodeluje pri operativnem posegu (Siverdeen et al., 2008).
Določene zdravstvene ustanove so uvedle različne pobude za odpravo hrupa na delovnem mestu. Nekatere bolnišnice so ustanovile "tihe ure", med katerimi uslužbenci namerno zmanjšujejo raven hrupa. Na primer, enota za koronarno oskrbo na Univerzi medicinskega centra Maryland v Baltimoru ima popoldne določeno eno "tiho" uro. Med to uro so luči zatemnjene, glasnost telemetrijskega alarma je zmanjšana in samodejna vrata so izklopljena.
Prav tako ni splošnih naznanil niti pošiljk. Ne-nujni postopki se takrat ne izvajajo (Beyea, 2007).
Zdravstveni delavci morajo poskušati omejiti pogovore, ki se ne tičejo dobrobiti pacienta (Wright, 2016; Beyea, 2007). Take pogovore naj raje opravijo v sobi namenjeni zaposlenim, da z nepotrebnim hrupom ne motijo ostalih. Potrebno se je tudi zavedati, da smo ljudje med seboj različni in da ima vsaka oseba svojo osnovno glasovno raven. Nekateri uslužbenci so glasni in nekateri so tišji. Če se oseba zaveda, da je glasna, naj bo še posebej pazljiva na to pri sporazumevanju, da ne moti ostalih z močjo svojega glasu. Če se oseba tega ne zaveda, jo je na to treba opozoriti (Beyea, 2007).
Zanimiv pristop do zmanjšanja hrupa in pridobitve pozornosti celega operacijskega tima med operacijo, je strategija »pod 10 tisoč« (ang. Below ten thousand). Raziskovalca Smith in Gibbs (2016) je zanimalo, ali obstaja kakšna standardna praksa, kako znižati hrup osebja v najzahtevnejših delih operacijskega posega. Med raziskovanjem sta naletela na koncept
»sterilne pilotske kabine«, ki se navezuje na strategijo »pod 10 tisoč«. Ta zajema čas, ko je letalo pod 10 tisoč metrov nadmorske višine. V letalstvu to predstavlja čas, ko se morajo vsakršne motnje prekiniti oziroma zmanjšati, saj je takrat ključno, da ni motenj. V svoji
14
raziskavi sta raziskovalca svojo strategijo dokazala kot uspešno, izredno uporabno in lahko aplikativno prakso. »Pod 10 tisoč« se uporablja kot sprožilni stavek in ga preprosto ustno izrečemo kot opozorilo, da je potrebno okolje "sterilne pilotske kabine". Izjava ni konfrontacijska in pomembno je, da ne povzroča preplaha pri budnem bolniku. V letalstvu je ta praksa že uveljavljena, zato je bil prenos prakse v zdravstveno okolje dobro sprejet. V svojih prizadevanjih za zagotovitev mirnejšega delovnega okolja je 80% anketirancev navedlo, da so se počutili slišane. Navedli so tudi, da so bili bolj osredotočeni, podprti in deležni spoštljivega odziva sodelavcev na njihove izgovorjene potrebe. Pomembno je tudi dejstvo, da se nihče od anketirancev ni počutil prezrtega ali preslišanega. Leta 2014 je Avstralsko združenje perioperativnih medicinskih sester na nacionalni konferenci v Melbournu predstavilo ta koncept širšemu kolegiju, ki ga je dobro sprejel. Ta metodologija je bila med drugim uveljavljena tudi v Univerzitetni bolnišnici Geelong, Victoria in bolnišnici Liverpool. Metodo »pod 10 tisoč« uporabljajo tudi po mnogih državnih in privatnih bolnišnicah v Avstraliji in deležna je bila tudi zanimanja s strani Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Ta praksa je bila označena kot na pacienta osredotočen in sočuten model oskrbe, ki potencialno zmanjšuje možnost napak zaradi človeškega hrupa med ključnimi deli operacije.
15
5 RAZPRAVA
Kirurški instrumenti in podobna oprema med rutinsko uporabo ustvarjajo visoke ravni hrupa.
Tako pacienti kot zdravstveno osebje so izpostavljeni hrupu med operativnimi posegi, ki lahko trajajo več ur. Med glavne škodljive učinke hrupa zagotovo sodijo izguba sluha, tinitus in fiziološke obremenitve, povezane s hrupom. Hrup tudi moti sporazumevanje zaposlenih, ki je ključno za učinkovitost tima. Zavedati se moramo, da je ponavljajoča se izpostavljenost hrupu kumulativna. Posamezni dogodki, ki se morda zdijo sami po sebi nepomembni, skupaj postanejo pomembni. Zaradi izkušenj z enkratno izpostavljenostjo hrupu v operacijski dvorani se nam morda zdi, da ima pacient nekaj več zaščite pred ponavljajočim se hrupom od osebja, ki mu je izpostavljeno vsak dan. Vendar ne smemo zanemariti vsakodnevne izpostavljenosti hrupu, ki ga pacient doživlja na svojem delovnem mestu ali v prostem času.
Na primer gradbenik, ki med delom nosi opremo za zaščito pred hrupom in tako zmanjša izpostavljenost hrupu pri delu. S posegom v operacijski dvorani je potencialno deležen enakovrednih odmerkov hrupa, ki bi jih prejel na delovnem mestu brez zaščite. Zanimivo je, da je lahko pacient izpostavljen višjemu nivoju hrupa kot osebje med posegi na kostno-prevodnem lobanjskem delu, kot je mastoidektomija, kraniotomija, LeFortova osteotomija ali neposredno poseganje v srednje uho. Če se sveder med operacijo dotakne slušnih koščic, lahko to povzroči poslabšanje ali izgubo sluha. Prav tako je operativno osebje izpostavljeno hrupu tudi izven delovnega mesta. Potrebna je zaščita pred hrupom na delovnem mestu kot tudi izven njega (Fritsch et al., 2010).
Hrup med drugim vpliva tudi na kardiovaskularni sistem, kar povzroči povišan krvni tlak in srčni utrip. To lahko predstavlja tveganje za pacienta, ki se pripravlja na anestezijo in operacijo. V študiji leta 2014 so Hasfeldt in sodelavci želeli raziskati, kako pacienti zaznavajo hrup v operacijski dvorani pred anestezijo. Raziskava je pokazala, da dejanska stopnja hrupa ni povezana s pacientovo zaznavo hrupa. Nekateri od pacientov, ki so bili izpostavljeni najvišjim nivojem zvočne obremenitve, niso zaznali nobenega hrupa. Drugi pacienti, ki so bili izpostavljeni najnižji stopnji zvočnih obremenitev, pa so jo zaznali kot zelo visoko. Torej ni bilo povezave med ravnjo zvočnih obremenitev in pacientovo zaznavo hrupa. Akutni pacienti (urgentni primeri) so zaznali bistveno več hrupa kot ljudje, ki so bili na poseg naročeni, čeprav so bili izpostavljeni nižji stopnji hrupa. Pacienti v urgentnih primerih, ki so morali imeti obsežnejše operacije (večje poškodbe, amputacije, odstranitev malignih tumorjev, mnoge ali težje frakture kosti), so kljub manjši izpostavljenosti hrupu
16
tega zaznali kot bolj motečega, v primerjavi s tistimi, ki so imeli manjši urgentni poseg.
Raziskovalci so ugotovili pomembno korelacijo med pacientovim občutkom za skladnost/koherenco (ang. Sense of coherence) in njihovim zaznavanjem hrupa. Večina pacientov, ki so raven hrupa zaznali kot zelo visoko, je imelo občutek za koherenco nizek.
Perioperativni zdravstveni delavci morajo stremeti k čim nižji stopnji hrupa. Predvsem morajo biti pozorni na dodatno občutljivost urgentnih pacientov pred obsežnejšimi operacijski posegi in pacienti, ki imajo nizek občutek za koherenco (Hasfeldt, 2014).
Pozorni moramo biti tudi na hrup v operacijski dvorani, ko je pacient buden med operacijskim posegom. Znano je, da hrup vpliva na počutje pacienta, kar se odraža na spemembah vrednosti vitalnih znakov med operacijskim posegom. Ayoub in sodelavci (2005) so zbrali 80 pacientov in jih razdelili v 3 skupine. V prvi so pacienti od doma prinesli njim ljubo sproščujočo glasbo, ki so jo poslušali preko slušalk. V drugi so poslušali beli šum, tretji pa so poslušali zvoke operacijske dvorane. Rezultati so pokazali, da so pacienti med operacijo potrebovali manj propofola, če so poslušali glasbo. Torej se je ob prisotnosti pacientom ljube glasbe potreba po sedativu zmanjšala. Pri poslušanju belega šuma in hrupa operacijske dvorane v tej študiji vpliva na porabo propofola niso zaznali (Ayoub, 2005).
Kadar je pacient pri zavesti, moramo biti še posebej previdni pri sporazumevanju med operacijskim osebjem. Paziti moramo na korekten način sporazumevanja, ki se nanaša na trenuten primer in pacienta ne bo po nepotrebnem vznemirilo. Sporazumevanje je neločljivo povezano z varnostjo. Zato je zelo pomembno da je dobro, saj ima lahko slabo sporazumevanje katastrofalne posledice (Drobnjak, 2016). V okolju z visokimi tveganji kot je operacijska dvorana, je nujno analizirati in razumeti zapleteno okolje poslušanja, da bi zmanjšali napake v sporazumevanju (Way, 2013).
Menim, da bi na slovenskem območju bilo koristno, če bi uveljavili metodo pod 10 000.
Metoda je lahko aplikativna, ne glede na izkušenost zdravstvenih delavcev. Ima ogromno koristi, saj tim opozori, da je čas za popolno zbranost pri trenutnem delu in hkrati pacienta to opozorilo ne prestraši. Metoda je uporabna tudi kot način zniževanja nepotrebnega hrupa, povzročenega s strani operacijskega osebja.
Obstaja veliko preverjenih tehnik in metod, s katerimi lahko v praksi zelo zmanjšamo hrup znotraj operacijskih dvoran. Prvi korak do izboljšanja stanja je izobraževanje ljudi o tej temi.
Šele ko se ljudje zavedajo problema, lahko od njih pričakujemo, da bodo na hrup pozorni.
17
Znotraj tima poskušamo zajeziti pogovore, ki niso povezani s trenutnim primerom in skrbimo, da ne poteka več pogovorov istočasno, če ti niso izrecno pomembni ali povezani s trenutno situacijo. Študentje in drugi slušatelji, ki želijo pridobiti nova znanja, bodo verjetno imeli veliko vprašanj, na katera pričakujejo odgovore. Vendar to predstavlja dodatno motnjo sporazumevanja v timu, saj odtegne pozornost od trenutnega dela. Zato bi bilo priporočeno, da si vprašanja zapišejo in jih zastavijo po operativnem posegu oziroma takrat, ko član tima, ki mu je vprašanje namenjeno, ni obremenjen z delovno nalogo. Pomembno bi bilo tudi omejiti število opazovalcev, saj večje število ljudi proizvede več hrupa. Tudi njih bi bilo treba pred vstopom v operacijsko dvorano opozoriti na to, da niso preglasni, da ne motijo dela tima.
V ustanovah, kjer zdravstveni delavci krožijo po različnih vejah operativne dejavnosti, naj bi prisostvovali izmenično pri tihih in glasnih operacijah. Ta ukrep ni primeren za ustanove, kjer izvajajo le eno vrsto operacij in za osebje. Predvsem kirurge in druge visoko specializirane zdravstvene delavce, kjer je potrebna dolga doba uvajanja in so potrebna za izvajanje delovnih nalog specifična znanja in veščine.
Zdravstveni delavci, katerih delo ni omejeno samo na operacijsko dvorano, morajo velikokrat s seboj nositi telefon ali pozivnik. Ob klicu se mora tim ustrezno odzvati, kar jim predstavlja dodaten stres. Priporočljivo je, da se v času operacije nekdo drug oglaša na odzivnik. Vzdušje v timu bo bolj umirjeno, ker bo za to ustrezno poskrbljeno in bodo nujne informacije še vedno prenesene ustreznemu članu tima. Ostali sodelujoči naj svoje telefone izklopijo, utišajo ali nastavijo na možnost vibriranja.
Pri zmanjšanju hrupa nam pomaga tudi tehnologija. Včasih je za manjšo izpostavljenost hrupu potrebna le prerazporeditev opreme po operacijski dvorani, da je glasnejša oprema čim dlje od ušes ljudi, saj glasnost zvoka pada z razdaljo od njegovega izvora. Ne smemo zanemariti rednega vzdrževanja aparatov, saj lahko ob nepravilnem delovanju ti povzročajo več hrupa. V določenih primerih je nujno tudi priskrbeti manjkajoče orodje ali dele, kot so npr. dušilci zvoka. Menjava delujoče, že obstoječe opreme je v večini primerov upravičena le, ko je cena opreme relativno nizka: na primer menjava kovinskih stopničastih stolov za stole iz armirane plastike. Kot kupci moramo proizvajalcem opreme sporočiti, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo ponudili kvalitetno opremo z nizkimi emisijami hrupa.
18
Ščitnike za ušesa bi bilo priporočljivo uporabljati zlasti pri ortopedskih operativnih posegih, ki so bili v številnih raziskavah dokazano najglasnejši. Čeprav se lahko zdi delodajalcem tovrstna naložba sprva velik in nepotreben finančni strošek, se je potrebno zavedati posledic dolgotrajne izpostavljenosti glasnemu hrupu. Če delavci niso deležni pravilne zaščite, ima to lahko resne posledice za njihovo zdravje in posledično njihovo delovno sposobnost.
Kadar poskušamo zmanjšati hrup v operacijski dvorani, ne smemo pozabiti na prisotnost glasbe. Ta lahko deluje pomirjujoče ter izboljša ozračje v dvorani. Vendar ob neprimerni uporabi poslabša sporazumevanje in poveča tveganje za napake. Zato bi bilo potrebno postaviti pravila obnašanja, ki bi jih vsi upoštevali. Previsoki glasnosti bi se lahko izognili tako, da bi na predvajalniku glasbe onemogočili predvajanje višje od pred-nastavljene glasnosti. Ob prehodu na višjo stopnjo glasnosti, bi se moralo pojaviti opozorilo, da bo presežena priporočena stopnja glasnosti. Lahko bi uvedli vprašalnike, v katerih bi člani tima izrazili svoje glasbene želje, predvsem pa izpostavili glasbo, ki je oseba ne prenaša. Na osnovi zbranih odgovorov bi morali najti kompromis, da predvajana glasba nikogar v timu izrecno ne moti. Delo v operacijski dvorani je lahko zelo stresno, vendar lahko na to vplivamo z izborom primerne glasbe. Kacem in sodelavci (2020) so ugotovili, da so v njihovi raziskavi s pomočjo glasbene terapije zmanjšali nivo stresa pri zaposlenih. Predvajana glasba v raziskavi je bila orientalska, zahodnjaška ter tunizijska. Večina sodelujočih je ocenila ta pristop kot koristen in sproščujoč.
19
6 ZAKLJUČEK
V tej diplomski nalogi smo želeli ugotoviti vpliv hrupa na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah in kako zmanjšati hrup v operacijskih dvoranah.
S pregledom literature smo ugotovili, da hrup negativno vpliva na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Hrup je zvok, ki ga poslušalec dojema kot nezaželenega, zoprnega ali motečega. Ker hrup zmanjšuje slušno zmožnost, se ob večanju hrupa poveča tudi tveganje za napake v sporazumevanju. To lahko vodi k varnostnim odklonom, ki lahko škodijo pacientu kot tudi zaposlenim. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu vodi do poslabšane slušne zmožnosti, tinitusa, kardiovaskularnih zapletov in predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku anksioznosti in depresije. Prisotnost hrupa na delovnem mestu zmanjša zadovoljstvo v službi. Pomembno se je zavedati, da ljudje kljub istim motečim dejavnikom, te zaznamo različno. Morda nas zvok klimatske naprave silno moti in se zato ne moremo osredotočiti na nič drugega, oseba poleg nas tega sploh ne opazi in je zvok zanjo nemoteč.
S pregledom literature smo ugotovili, da hrup negativno vpliva na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Hrup je zvok, ki ga poslušalec dojema kot nezaželenega, zoprnega ali motečega. Ker hrup zmanjšuje slušno zmožnost, se ob večanju hrupa poveča tudi tveganje za napake v sporazumevanju. To lahko vodi k varnostnim odklonom, ki lahko škodijo pacientu kot tudi zaposlenim. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu vodi do poslabšane slušne zmožnosti, tinitusa, kardiovaskularnih zapletov in predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku anksioznosti in depresije. Prisotnost hrupa na delovnem mestu zmanjša zadovoljstvo v službi. Pomembno se je zavedati, da ljudje kljub istim motečim dejavnikom, te zaznamo različno. Morda nas zvok klimatske naprave silno moti in se zato ne moremo osredotočiti na nič drugega, oseba poleg nas tega sploh ne opazi in je zvok zanjo nemoteč.