Učinkovito sporazumevanje je ključno za oskrbo pacientov v operacijski dvorani. Vendar se številnim dejavnikom, ki povzročajo hrup, ne moremo izogniti, saj so pomembni za delo v operacijski dvorani. Med drugim so ti dejavniki prisotnost glasne opreme, veliko število uslužbencev ter več istočasnih pogovorov. V okolju, v katerem ključne naloge izvajamo neprekinjeno, lahko motnje in ovire v sporazumevanju škodujejo tako pacientom kot osebju.
Namen raziskave, ki so jo izvedli Way in sodelavci (2013), je bil simulirati pogoje slušnega razumevanja v operacijski dvorani in oceniti učinek hrupa pri delu na slušno funkcijo. V raziskavo je bilo vključenih 15 kirurgov. Njihova sposobnost za razumevanje in ponavljanje slišanih besed je bila preizkušena s testom govora v hrupnem okolju (ang. Speach in noise test), ki je bil preverjen v 4 tipičnih operacijskih pogojih. Te 4 situacije so bile: tiho okolje, filtrirani hrup skozi masko in s hrupom v ozadju, z glasbo in brez nje. Testirani so bili tako pred in med opravljanjem nalog.
Rezultati študije so pokazali, da je negativni vpliv hrupa bistveno večji, ko med prejemanjem navodil udeleženec opravlja nalogo. Kirurgi so pokazali bistveno slabše slušno delovanje ob prisotnosti glasbe kot v tihem ali standardnem hrupu operacijske dvorane. Uspešnost v obeh pogojih je bila slabša, ko so bili stavki nepredvidljivi. Hrup v operacijski sobi lahko povzroči zmanjšanje funkcije zvočnega razumevanja, zlasti ob prisotnosti glasbe. Slušno razumevanje se še bolj poslabša, kadar so izgovorjene besede nepredvidljive, oziroma jih poslušalec ne pričakuje v dani situaciji. Prav tako študija dokazuje, da se z večanjem kompleksnosti hrupa v okolju povečuje tveganje za napake v sporazumevanju.
7
Kirurgi, medicinske sestre, anestezijsko osebje, čistilci in številni drugi delavci opravljajo pomembne naloge v operacijskih dvoranah. Mnogo teh nalog je treba izvajati istočasno, zaradi česar je dobro sporazumevanje izjemnega pomena. Ne preseneča, da je ta študija pokazala, da dodajanje nalog vodi do slabšega sporazumevanja. Zanimiva ugotovitev je bila, da se je razumevanje kirurgov ob prisotnosti glasbe pomembneje zmanjšalo le v situacijah, kjer so morali med poslušanjem opravljati nalogo. Torej je glasba le ena od spremenljivk, ki lahko poslabša slušno razumevanje ob prisotnosti ostalih motečih dejavnikov. Druga možna razlaga je, da opravljanje naloge negativno vpliva na slušno zmožnost. Lahko sklepamo, da izvajanje težavne naloge zahteva dodatno koncentracijo in s tem oteži sporazumevanje.
Glede na to, da ima vsak sodelavec v timu pomembno vlogo, se mora osebje zavedati, da bo sporazumevanje oteženo. Myklaka in sodelavce (2015) je prav tako zanimalo, kako hrup vpliva na učinek sporazumevanja. V svoji študiji so poskušali simulirati hrup med standardno perkutano nefrolitotomijo. Kirurški asistent, anesteziolog in operacijska medicinska sestra so bili nameščeni na mestih, kot bi bili med pravim posegom. Slišno zaznavanje so izmerili tako, da jim je kirurg govoril različne medicinske besede/besedne zveze, med različnimi stopnjami glasnosti. Iz Tabele 2 je razvidno, kako zelo lahko dodajanje hrupnih dejavnikov poslabša sporazumevanje med operacijo.
Tabela 2: Vpliv dejavnikov hrupa na sporazumevanje med operativnim posegom (Myklak et al., 2015).
8
Tsiou in sodelavci (2008) so želeli ugotoviti, kateri so največji povzročitelji hrupa. Meritve zvoka so bile opravljene med skupno 43 operacijami: 26 neortopedskimi in 17 ortopedskimi operacijami v različnih operacijskih dvoranah. Med vsako operacijo so bile izmerjene 3 meritve zvoka: med pripravo na operacijo, med glavnim delom operacije in med zaključno fazo (zaključno šivanje tkiv in štetje ter odstranjevanjem sanitetnega materiala iz rane).
Povzetek rezultatov meritev hrupa v operacijskih dvoranah (Tabela 3) nam pove, da je bila v tem primeru najnižja izmerjena raven hrupa 46,7 dB(A) in najvišja 106 dB(A). Pri večini operacij je hrup največji med pripravo na operativni poseg. Med samim posegom po izpostavljenosti hrupu najbolj izstopajo prav ortopedske operacije. Zaključna faza posega se je v raziskavi dokazala za najtišjo. Najmanj hrupa so zaznali med kirurško odstranitvijo slepega črevesa, resekcijami debelega črevesa in danke, operacijami sive mrene, prerezom semenovoda in izrezu vlaken vagusnega živca.
Iz spodnje tabele so razvidni največji povzročitelji hrupa v operacijski dvorani.
Tabela 3: Viri hrupa med operacijskim posegom (Tsiou et al., 2008) Izmerjeni viri hrupa med operacijo, prikazani kot utežitev tipa A. dB (A)
Priključitev/izključitev plinske cevi 106
Premik opreme (lesene pručke, stoli itd) 100
Padec objektov na tla 94.5
Orodja/aparature 94.8
Ravnanje s kovinskimi škatlami, ki vsebujejo sterilizirane materiale 94.0
Glasen govor, glasovi ali smeh 90.2
Odpiranje/zapiranje ali trkanje na vrata 87.8
Kihanje 87.4
Ravnanje s papirno embalažo ali papirjem 85.8
Oprema za sukcijo 85.5
Anestezijsko delo 84.7
Kašljanje 84.2
Odpiranje sterilnega in čistega materiala 84.0
Jemanje rokavic 84.0
Alarm anesteziološkega aparata 84.0
Natikanje rokavic 83.0
9
Diatermija 77.0
Potrebna diskusija 75.0
Drugi faktorji (zunanji hrup, pepelnik, itd) > 90
Lahko bi sklepali, da so največji povzročitelji hrupa tudi najbolj moteči za osebje, ne glede na vlogo v timu. Vendar so rezultati vprašalnikov v isti študiji pokazali, da se dojemanje hrupa razlikuje po vlogi v timu. Čeprav je zvok enak za vse v operacijski dvorani, hrup ljudje dojemajo subjektivno in bodo za to enaki dejavniki različno vplivali na njih.
Hrup v operacijski sobi in glasni pogovori bolj motijo anesteziologe kot kirurge.
Medicinskim sestram se zdi zvok aparatov in klimatskih naprav bolj hrupen kot kirurgom.
Kirurge najbolj moti zunanji hrup. Vsi v operacijski dvorani menijo, da predstavljajo človeški pogovori najvišji delež vseh virov hrupa. Prav tako se strinjajo, da večji hrup zmanjša delovno učinkovitost ekipe. Raziskovalci predvidevajo, da osebje ni pripisalo večjega pomena alarmnim opozorilom, saj se je osebje alarmov privadilo in jih sprejema kot nujno potrebne, tudi ko so ti zelo glasni (Tsiou et al., 2008).
Prav tako Tsiou in sodelavci (2008) navajajo, da je položaj vsake osebe v dvorani in trajanje izpostavljenosti hrupu pomembno pri njihovem dojemanju hrupa. Neprekinjena prisotnost anesteziologov v operacijski sobi in potreba po tem, da so v bližini anesteziološke opreme, najverjetneje vpliva na njihovo mnenje. Anesteziolog, ki mora zaradi narave dela pozorno poslušati zvočne alarme, bo dojemal hrup drugače kot kirurg, ki ima aktivno vlogo pri operaciji. Dojemanje hrupa je subjektivno in odvisno od dela, ki ga oseba izvaja (Tsiou et al., 2008).
Mnenja zdravstvenega osebja o glasbi v operacijski dvorani kot pomembnem dejavniku hrupa so deljena. Ta je pogosto prisotna v operacijskih dvoranah po vsem svetu. Narayanan in sodelavci (2018) so želeli preučiti, kako operacijsko osebje dojema glasbo med operativnimi posegi. Ta opazovalna študija je bila izvedena v terciarni učni bolnišnici na Novi Zelandiji, kjer so vsi člani operacijskega tima prejeli spletno anketo. V anketi so raziskovalci zbrali osnovne demografske podatke o osebju (npr. starost, spol, vloga v timu) ter jim postavili več vprašanj o njihovem dojemanju glasbe med delom v operacijski dvorani.
Študija je temeljila na odgovorih šestinštiridesetih izpolnjenih anket (45% stopnja odziva).
Velika večina ljudi (98%) je napisala, da se glasba predvaja v njihovih operacijskih dvoranah, od tega jih je 50% reklo, da se glasba predvaja več kot 50% časa. Več kot polovici
10
(60%) je bila prisotnost glasbe všeč, 30% pa jim je bila moteča. Lahka glasba (ang. easy listening) je bil žanr, ki je bil najbolj poslušan, sledila sta mu pop in klasična glasba. Najbolj priljubljena med zvrstmi je bila lahka glasba, ki ji je sledila klasična glasba. Anketiranci so imeli glasbo raje pri daljših, znanih in ne-nujnih posegih, pri nizki do srednji glasnosti, najraje predvajani s CD ali MP3 predvajalnika. Kljub temu je 84% ljudi menilo, da je glasba v kriznih razmerah moteča. Kirurgi so imeli največ besede pri izbiri glasbe, nasprotno od anestezijskih tehnikov, katerih vpliv je bil najmanjši. Večina anketirancev je menila, da je glasba izboljšala umirjenost, splošno razpoloženje, splošno skupinsko delovanje in uspešnost kirurga, čeprav je poslabšala sporazumevanje.
Ta študija kljub majhnemu številu sodelujočih v raziskavi dokazuje, da imajo ljudje na splošno radi glasbo v operacijski dvorani in večina verjame, da ima glasba pozitiven vpliv na več vidikov operacijskega okolja ob negativnem vplivu na sporazumevanje (Narayanan, Gray, 2018).