UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Ana Nastran
VPLIV HRUPA NA VARNOST IN KAKOVOST IZVAJANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV V
OPERACIJSKI DVORANI
diplomsko delo
EFFECTS OF NOISE ON SAFETY AND QUALITY OF PERFORMING HEALTHCARE SERVICES IN THE
OPERATING ROOM
diploma work
Mentor(-ica): pred. dr. Manca Pajnič Somentor(-ica): doc. dr. Blaž Trotovšek Recenzent(-ka): asist. dr. Mirjam Ravljen
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem pred. dr. Manci Pajnič, za njeno strokovno vodenje pri izdelavi diplomske naloge ter za hitro odzivnost in usmerjanje.
Zahvala gre tudi moji družini, predvsem mami, ki mi je vedno stala ob strani ter bratu, ki mi je pomagal pri težje razumljivih fizikalnih aspektih te diplomske naloge.
Rada bi se zahvalila tudi vsem sošolcem in prijateljem, ki so tako ali drugače pripomogli pri nastanku te diplomske naloge.
IZVLEČEK
Uvod: Hrup je zvok, ki ga zaznamo kot nezaželenega, motečega ali zoprnega. Hrup zmanjša slušno možnost, s tem pa poveča tveganje za napake v sporazumevanju. Te lahko privedejo do varnostnih odklonov, ki ogrozijo tako pacienta kot osebje. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako vpliva hrup na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah ter, kako zmanjšamo hrup v operacijskih dvoranah. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela, s pregledom izbrane strokovne in znanstvene slovenske in angleške literature. Literaturo smo iskali preko digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in sicer podatkovne baze PubMed, Medline ter Scopus. Uporabili smo tudi Google Učenjak ter iskanje s pomočjo referenčnih seznamov.
Starost iskane literature ni presegala dvajset let, vključno z letom 2001. Vključili smo literaturo, kjer je članek v celoti dostopen in se navezuje na izbrano temo. Izvedli smo tudi ročni pregled Zbornikov sekcije operacijskih medicinskih sester od leta 2013 dalje.
Rezultati: Hrup najdemo v vsaki operacijski dvorani in se mu ne moremo popolnoma izogniti. Poleg kratkotrajnih učinkov, kot so razdražljivost in vznemirjenost, lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu privede do poslabšanja slušne funkcije, nezadovoljstva v službi, kardiovaskularnih problemov, anksioznosti in depresije. Hrup zmanjša zbranost in poslabša sporazumevanje, kar vodi do varnostnih odklonov. Hrup dojemamo subjektivno, kar moramo upoštevati pri delu, kjer se je hrupu nemogoče izogniti. Hrup lahko zmanjšamo tako s spremembami v človeškem vedenju, kot s tehnološkimi ukrepi. Pomembno je, da osebje izobražujemo o negativnih posledicah hrupa in s tem povečamo splošno zavedanje o pomenu preprečevanja njegovega nastanka. Samo sodelovanje vseh prisotnih v operacijski dvorani lahko prispeva k njegovem zmanjšanju. Razprava in zaključek: Zvok, ki ga dojemamo kot hrup, ima negativen vpliv. S preprečevanjem hrupa ohranjamo zdravo delovno okolje. Zaradi pomanjkanja literature na tem področju bi bilo potrebno izvesti dodatne raziskave.
Ključne besede: zvok, varnostni odkloni, sporazumevanje, človeški faktor, tehnologija
ABSTRACT
Introduction: Noise is a sound that we perceive as unwanted, disturbing, or annoying. Noise reduces hearing ability, thereby increasing the potential for communication errors. These can lead to safety deviations that endanger both the patient and staff. Purpose: We wanted to find out how noise affects the safety and quality of medical services in operating theatres and how to reduce noise in operating theatres. Methods: In this study we used a descriptive research method of work, with a review of selected professional and scientific Slovenian and English literature. We searched for literature through the digital library of the University of Ljubljana (DiKUL), namely PubMed, Medline and Scopus databases. We also used Google Scholar and the reference list search. The age of the searched literature did not exceed twenty years including the year 2001. We included literature where the article is fully accessible and related to the chosen topic. We also performed a manual review of the Proceedings of the Section of Operating Nurses from 2013 onwards. Results: Noise is present in every operating theatre and cannot be completely avoided. In addition to short-term effects such as irritability and agitation, prolonged exposure to noise can lead to impaired hearing function, job dissatisfaction, cardiovascular problems, anxiety, and depression. Noise reduces concentration and impairs communication, leading to safety deviations. We perceive noise subjectively, which we must take into account when working where noise is impossible to avoid. Noise can be reduced both through changes in human behavior and through technological interventions. It is important that we train staff to be more aware of the consequences of noise and therefore contribute to its reduction. Discussion and conclusion:
The sound we perceive as noise has a negative impact. We preserve a healthy work environment by preventing noise. Further studies need to be conducted on this topic.
Keywords: sound, safety deviations, communication, human factor, technology
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Hrup v operacijskih dvoranah... 2
2 NAMEN ... 4
3 METODE DELA ... 5
4 REZULTATI ... 6
4.1 Vpliv hrupa na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah ... 6
4.2 Kako zmanjšati hrup v operacijskih dvoranah ... 10
4. 2. 1 Zmanjšanje hrupa s pomočjo tehnologije ... 11
4. 2. 2 Zmanjšanje hrupa s pomočjo človeškega faktorja ... 12
5 RAZPRAVA ... 15
6 ZAKLJUČEK ... 19
7 LITERATURA IN VIRI ... 20
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primeri stopnje glasnosti različnih dejavnikov (Chen et al., 2012; Cmiel et al., 2004) ... 3 Tabela 2: Vpliv dejavnikov hrupa na sporazumevanje med operativnim posegom (Myklak et al., 2015). ... 7 Tabela 3: Viri hrupa med operacijskim posegom (Tsiou et al., 2008) ... 8
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
AORN Združenje perioperativnih medicinskih sester (ang. Association of perioperative registered nurses)
SOMS Sekcija operacijskih medicinskih sester
1
1 UVOD
Hrup predstavlja neločljivo komponento marsikaterega delovnega okolja in zdravstvene ustanove niso izjema. Poleg hrupa, ki ga ustvarja tehnična oprema, ga lahko povzročajo tudi zdravstveni delavci. Ti hrup lahko ustvarjajo z izvajanjem zdravstvenih storitev in a pogovori s sodelavci, pacienti in pacientovo družino. Zvok, ki ga povzroča veliko istočasnih pogovorov, je neposredno povezan s številom ljudi v enem prostoru: več kot je v prostoru ljudi, večja je možnost, da bo več ljudi govorilo istočasno. Zaradi različnih istočasnih pogovorov se glasnost zviša, saj želijo ljudje biti slišani (govorijo glasneje, da jih poslušalci slišijo). Nekateri zvoki so koristni, na primer sporazumevanje o pomembnih informacijah o pacientu, ali alarm, ki na primer opozori medicinsko sestro, da se je pacientu saturacija znižala. Zvoki pa niso vedno zaželeni in lahko postanejo zoprni ali moteči, kot v primeru, ko se alarm na aparaturi sproži prepogosto zaradi neprimernih nastavitev ali prevelike občutljivosti (Beyea, 2007).
Pomembno je, da razlikujemo pojma zvok in hrup. Beseda zvok ima nevtralne implikacije, v nasprotju s hrupom, ki ima negativen prizvok in ga lahko definiramo kot serijo ali kombinacijo glasnih, zmedenih zvokov, predvsem, ko njihova prisotnost privede do motenj ali napak (Tay et al., 2016). AORN position statement on managing distractions and noise during perioperative patient care (2014) definira hrup kot vsak zvok, ki je nezaželen ali zmanjšuje slušno zmožnost.
Zvok, ki ga zaznamo kot hrup negativno vpliva na vse, ki ga slišijo. Mnogi raziskovalci so se zato poglobili v raziskovanje vpliva hrupa na ljudi. Beyea (2007) navaja, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu lahko vpliva na sluh zdravstvenih delavcev ter zmanjša njihovo zadovoljstvo v službi. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost privede do kardiovaskularnih problemov (van Kempen, Babisch, 2012) ter vodi v anksioznost in v določenih primerih tudi v depresijo (Beutel et al., 2016). Drugi raziskovalci so se osredotočili na možne načine zmanjšanja hrupa. Tako Keller in sodelavci (2016) predlagajo, da za zelo hrupne medicinske pripomočke zaprosimo proizvajalce, da bi tehnično zmanjšali proizvedene emisije hrupa. Wright (2016) priporoča, da se poskušamo izogniti uporabi izredno hrupnih aparatov, oziroma jih uporabimo le takrat, ko jih nujno potrebujemo (npr.
aspirator).
2
1.1 Hrup v operacijskih dvoranah
Decibel (dB) je logaritmična enota, ki se največkrat uporablja za izražanje glasnosti zvoka v primerjavi z referenčno vrednostjo 0 dB, ki predstavlja najnižjo jakost zvoka, ki ga še lahko zazna človek. (Tabela 1). Intenziteto zvoka lahko merimo objektivno, subjektivno zaznavanje glasnosti pa je odvisno od več dejavnikov, med drugim od občutljivosti ušesa na zvoke pri različnih frekvencah. Za natančnejši prikaz občutljivosti ušesa na jakost zvoka v območju slišnih frekvenc so znanstveniki razvili utežitev tipa A (ang. A-weighted decibel), ki jo zapišemo kot dB(A). Na dB(A) lestvici povečanje za 10 dB zaznamo kot dvakrat glasnejše (Cmiel et all., 2004).
Ministrstvo za okolje in prostor (2012) je v sklopu tehničnih smernic za zaščito pred hrupom v stavbah določilo, naj meje vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa (merjenih v LAeq dB(A)) v operacijskih prostorih nikoli ne presežejo 35 decibelov. Ta meja velja za vse ure dneva (podnevi, zvečer in ponoči). V GZ – Gradbenem zakonu (2017) je v 20. členu določeno, da raven hrupa v objektih ne sme ogrožati zdravja ljudi. Zagotovljene morajo biti primerne razmere za delo, druge dejavnosti in počitek. Pri tem se upoštevajo zunanji hrup, hrup iz drugih prostorov, hrup obratovalne opreme in odmevni hrup. Ob predvideni uporabi objekta mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju ne smejo biti presežene.
Prav operacijska dvorana je eno najbolj kompleksnih delovnih okolij v zdravstvu. Zdravniki in medicinske sestre morajo znati dobro sodelovati in učinkovito komunicirati, da zagotovijo optimalne izide zdravljenja (Plaxton, 2017). Hrup se zaradi vedno večjega števila tehnične opreme v operacijskih dvoranah povečuje (Friedrich et al., 2018). V eni izmed novozelandskih operacijskih dvoran so med ortopedskimi operacijami izmerili, da je povprečje hrupa med 74.8 dB(A) in 82.1 dB(A), vendar se lahko ob ekstremnih aktivnostih dvigne tudi do 110 dB(A) (Love, 2003). Razloge za to lahko vidimo v okvirnih vrednostih hrupa, ki jih proizvajajo medicinski pripomočki, ki so v operacijskih dvoranah v vsakdanji uporabi. Uporaba medicinskih kladiv proizvede okoli 65 dB(A), K-žica 85 dB(A), kostni svedri 90 dB(A) ter kostne žage 95 dB(A) (Siverdeen et al., 2008). V spodnji tabeli so prikazane vrednosti različnih povzročiteljev hrupa v vsakdanjem življenju.
3
Tabela 1: Primeri stopnje glasnosti različnih dejavnikov (Chen et al., 2012; Cmiel et al., 2004)
dB Zvočni dejavniki
140 dB Strel puške, motor reaktivnega letala med vzletom
120 dB Sirena reševalnega vozila 110 dB Udarno kladivo
95 dB Motorno kolo 90 dB Električna kosilnica 80 dB Promet težkih tovornjakov 60 dB Pogovorna glasnost
50 dB Zvoki v knjižnici 30 dB Zvoki tihega gozda 20-30 dB Šepet
0 dB Prag slišnosti
V operacijskih dvoranah po svetu in pri nas pogosto slišimo glasbo (Narayanan, Gray, 2018).
Glasba je lahko v nekaterih primerih koristna, lahko pa prispeva k splošnemu onesnaževanju s hrupom, še posebej ko je preglasna. Poleg tega lahko nekomu ljuba glasba kljub primerni glasnosti, na drugega vpliva moteče. Glasni zvoki in glasba lahko pripomorejo k šumu v sporazumevanju, ko ljudje v timu ne slišijo jasno besed drugega.
4
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je s pregledom domače in tuje literature ugotoviti, kako vpliva hrup na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijski dvorani in kakšne so možnosti zmanjšanja hrupa.
Cilji diplomskega dela so:
- ugotoviti vpliv hrupa na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah
- ugotoviti, kako zmanjšati hrup v operacijskih dvoranah
5
3 METODE DELA
Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela, pri čemer smo naredili pregled izbrane strokovne in znanstvene slovenske in angleške literature.
Iskanje literature je potekalo od februarja 2020 do marca 2021. Literatura je bila iskana preko digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Prek portala DiKul so bile uporabljene podatkovne baze PubMed, Medline ter Scopus, pri iskanju literature pa je bil uporabljen tudi Google Učenjak. Uporabljeno bo tudi iskanje s pomočjo referenčnih seznamov.
Pri iskanju literature v podatkovnih bazah so bile uporabljene različne ključne besede ter besedne zveze, tako v angleščini kot slovenščini: hrup, glasba IN operacijska soba ALI operacijska dvorana; noise, music AND operating room OR operating theatre OR surgery.
Vključitveni kriteriji za uporabo literature so bili: starost do dvajset let, vključno z letom 2001, vendar je bila večina literature iz zadnjih desetih let. Vključena je bila literatura, kjer je članek v celoti dostopen. Članki, ki so bili pregledani, so se morali navezovati na izbrano temo.
Izključitveni kriteriji za uporabo literature so bili: vsebinsko neskladje člankov, dvojniki, starost literature nad 20 let ter nedostopnost do celotnega besedila.
Izveden je bil tudi ročni pregled Zbornikov sekcije operacijskih medicinskih sester (SOMS) od leta 2013 dalje, in sicer vseh tistih, ki so bili na voljo na spletni strani sekcije.
6
4 REZULTATI
V naslednjih podpoglavjih so predstavljeni rezultati opravljenega pregleda literature, ki smo jih uredili po vsebinskih poglavjih glede na namen in postavljena raziskovalna vprašanja diplomskega dela.
Na podlagi upoštevanja vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo za diplomsko nalogo ustreznih 14 enot literature.
4.1 Vpliv hrupa na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah
Učinkovito sporazumevanje je ključno za oskrbo pacientov v operacijski dvorani. Vendar se številnim dejavnikom, ki povzročajo hrup, ne moremo izogniti, saj so pomembni za delo v operacijski dvorani. Med drugim so ti dejavniki prisotnost glasne opreme, veliko število uslužbencev ter več istočasnih pogovorov. V okolju, v katerem ključne naloge izvajamo neprekinjeno, lahko motnje in ovire v sporazumevanju škodujejo tako pacientom kot osebju.
Namen raziskave, ki so jo izvedli Way in sodelavci (2013), je bil simulirati pogoje slušnega razumevanja v operacijski dvorani in oceniti učinek hrupa pri delu na slušno funkcijo. V raziskavo je bilo vključenih 15 kirurgov. Njihova sposobnost za razumevanje in ponavljanje slišanih besed je bila preizkušena s testom govora v hrupnem okolju (ang. Speach in noise test), ki je bil preverjen v 4 tipičnih operacijskih pogojih. Te 4 situacije so bile: tiho okolje, filtrirani hrup skozi masko in s hrupom v ozadju, z glasbo in brez nje. Testirani so bili tako pred in med opravljanjem nalog.
Rezultati študije so pokazali, da je negativni vpliv hrupa bistveno večji, ko med prejemanjem navodil udeleženec opravlja nalogo. Kirurgi so pokazali bistveno slabše slušno delovanje ob prisotnosti glasbe kot v tihem ali standardnem hrupu operacijske dvorane. Uspešnost v obeh pogojih je bila slabša, ko so bili stavki nepredvidljivi. Hrup v operacijski sobi lahko povzroči zmanjšanje funkcije zvočnega razumevanja, zlasti ob prisotnosti glasbe. Slušno razumevanje se še bolj poslabša, kadar so izgovorjene besede nepredvidljive, oziroma jih poslušalec ne pričakuje v dani situaciji. Prav tako študija dokazuje, da se z večanjem kompleksnosti hrupa v okolju povečuje tveganje za napake v sporazumevanju.
7
Kirurgi, medicinske sestre, anestezijsko osebje, čistilci in številni drugi delavci opravljajo pomembne naloge v operacijskih dvoranah. Mnogo teh nalog je treba izvajati istočasno, zaradi česar je dobro sporazumevanje izjemnega pomena. Ne preseneča, da je ta študija pokazala, da dodajanje nalog vodi do slabšega sporazumevanja. Zanimiva ugotovitev je bila, da se je razumevanje kirurgov ob prisotnosti glasbe pomembneje zmanjšalo le v situacijah, kjer so morali med poslušanjem opravljati nalogo. Torej je glasba le ena od spremenljivk, ki lahko poslabša slušno razumevanje ob prisotnosti ostalih motečih dejavnikov. Druga možna razlaga je, da opravljanje naloge negativno vpliva na slušno zmožnost. Lahko sklepamo, da izvajanje težavne naloge zahteva dodatno koncentracijo in s tem oteži sporazumevanje.
Glede na to, da ima vsak sodelavec v timu pomembno vlogo, se mora osebje zavedati, da bo sporazumevanje oteženo. Myklaka in sodelavce (2015) je prav tako zanimalo, kako hrup vpliva na učinek sporazumevanja. V svoji študiji so poskušali simulirati hrup med standardno perkutano nefrolitotomijo. Kirurški asistent, anesteziolog in operacijska medicinska sestra so bili nameščeni na mestih, kot bi bili med pravim posegom. Slišno zaznavanje so izmerili tako, da jim je kirurg govoril različne medicinske besede/besedne zveze, med različnimi stopnjami glasnosti. Iz Tabele 2 je razvidno, kako zelo lahko dodajanje hrupnih dejavnikov poslabša sporazumevanje med operacijo.
Tabela 2: Vpliv dejavnikov hrupa na sporazumevanje med operativnim posegom (Myklak et al., 2015).
Oddaljenost od kirurga
Subjekt v raziskavi
Osnovni hrup in pogovor 61.82 dB(A)
In sukcija/litotripsija 77.96 dB(A)
In glasba 87.33 dB(A)
0,8m Kirurški
asistent Pravilno razumevanje besed/besednih zvez: 100%
97% 90%
1,8m Anesteziolog Pravilno razumevanje besed/besednih zvez: 100%
81% 48%
2,5m Krožeča
medicinska sestra
Pravilno razumevanje besed/besednih zvez: 96%
56% 13%
8
Tsiou in sodelavci (2008) so želeli ugotoviti, kateri so največji povzročitelji hrupa. Meritve zvoka so bile opravljene med skupno 43 operacijami: 26 neortopedskimi in 17 ortopedskimi operacijami v različnih operacijskih dvoranah. Med vsako operacijo so bile izmerjene 3 meritve zvoka: med pripravo na operacijo, med glavnim delom operacije in med zaključno fazo (zaključno šivanje tkiv in štetje ter odstranjevanjem sanitetnega materiala iz rane).
Povzetek rezultatov meritev hrupa v operacijskih dvoranah (Tabela 3) nam pove, da je bila v tem primeru najnižja izmerjena raven hrupa 46,7 dB(A) in najvišja 106 dB(A). Pri večini operacij je hrup največji med pripravo na operativni poseg. Med samim posegom po izpostavljenosti hrupu najbolj izstopajo prav ortopedske operacije. Zaključna faza posega se je v raziskavi dokazala za najtišjo. Najmanj hrupa so zaznali med kirurško odstranitvijo slepega črevesa, resekcijami debelega črevesa in danke, operacijami sive mrene, prerezom semenovoda in izrezu vlaken vagusnega živca.
Iz spodnje tabele so razvidni največji povzročitelji hrupa v operacijski dvorani.
Tabela 3: Viri hrupa med operacijskim posegom (Tsiou et al., 2008) Izmerjeni viri hrupa med operacijo, prikazani kot utežitev tipa A. dB (A)
Priključitev/izključitev plinske cevi 106
Premik opreme (lesene pručke, stoli itd) 100
Padec objektov na tla 94.5
Orodja/aparature 94.8
Ravnanje s kovinskimi škatlami, ki vsebujejo sterilizirane materiale 94.0
Glasen govor, glasovi ali smeh 90.2
Odpiranje/zapiranje ali trkanje na vrata 87.8
Kihanje 87.4
Ravnanje s papirno embalažo ali papirjem 85.8
Oprema za sukcijo 85.5
Anestezijsko delo 84.7
Kašljanje 84.2
Odpiranje sterilnega in čistega materiala 84.0
Jemanje rokavic 84.0
Alarm anesteziološkega aparata 84.0
Natikanje rokavic 83.0
9
Diatermija 77.0
Potrebna diskusija 75.0
Drugi faktorji (zunanji hrup, pepelnik, itd) > 90
Lahko bi sklepali, da so največji povzročitelji hrupa tudi najbolj moteči za osebje, ne glede na vlogo v timu. Vendar so rezultati vprašalnikov v isti študiji pokazali, da se dojemanje hrupa razlikuje po vlogi v timu. Čeprav je zvok enak za vse v operacijski dvorani, hrup ljudje dojemajo subjektivno in bodo za to enaki dejavniki različno vplivali na njih.
Hrup v operacijski sobi in glasni pogovori bolj motijo anesteziologe kot kirurge.
Medicinskim sestram se zdi zvok aparatov in klimatskih naprav bolj hrupen kot kirurgom.
Kirurge najbolj moti zunanji hrup. Vsi v operacijski dvorani menijo, da predstavljajo človeški pogovori najvišji delež vseh virov hrupa. Prav tako se strinjajo, da večji hrup zmanjša delovno učinkovitost ekipe. Raziskovalci predvidevajo, da osebje ni pripisalo večjega pomena alarmnim opozorilom, saj se je osebje alarmov privadilo in jih sprejema kot nujno potrebne, tudi ko so ti zelo glasni (Tsiou et al., 2008).
Prav tako Tsiou in sodelavci (2008) navajajo, da je položaj vsake osebe v dvorani in trajanje izpostavljenosti hrupu pomembno pri njihovem dojemanju hrupa. Neprekinjena prisotnost anesteziologov v operacijski sobi in potreba po tem, da so v bližini anesteziološke opreme, najverjetneje vpliva na njihovo mnenje. Anesteziolog, ki mora zaradi narave dela pozorno poslušati zvočne alarme, bo dojemal hrup drugače kot kirurg, ki ima aktivno vlogo pri operaciji. Dojemanje hrupa je subjektivno in odvisno od dela, ki ga oseba izvaja (Tsiou et al., 2008).
Mnenja zdravstvenega osebja o glasbi v operacijski dvorani kot pomembnem dejavniku hrupa so deljena. Ta je pogosto prisotna v operacijskih dvoranah po vsem svetu. Narayanan in sodelavci (2018) so želeli preučiti, kako operacijsko osebje dojema glasbo med operativnimi posegi. Ta opazovalna študija je bila izvedena v terciarni učni bolnišnici na Novi Zelandiji, kjer so vsi člani operacijskega tima prejeli spletno anketo. V anketi so raziskovalci zbrali osnovne demografske podatke o osebju (npr. starost, spol, vloga v timu) ter jim postavili več vprašanj o njihovem dojemanju glasbe med delom v operacijski dvorani.
Študija je temeljila na odgovorih šestinštiridesetih izpolnjenih anket (45% stopnja odziva).
Velika večina ljudi (98%) je napisala, da se glasba predvaja v njihovih operacijskih dvoranah, od tega jih je 50% reklo, da se glasba predvaja več kot 50% časa. Več kot polovici
10
(60%) je bila prisotnost glasbe všeč, 30% pa jim je bila moteča. Lahka glasba (ang. easy listening) je bil žanr, ki je bil najbolj poslušan, sledila sta mu pop in klasična glasba. Najbolj priljubljena med zvrstmi je bila lahka glasba, ki ji je sledila klasična glasba. Anketiranci so imeli glasbo raje pri daljših, znanih in ne-nujnih posegih, pri nizki do srednji glasnosti, najraje predvajani s CD ali MP3 predvajalnika. Kljub temu je 84% ljudi menilo, da je glasba v kriznih razmerah moteča. Kirurgi so imeli največ besede pri izbiri glasbe, nasprotno od anestezijskih tehnikov, katerih vpliv je bil najmanjši. Večina anketirancev je menila, da je glasba izboljšala umirjenost, splošno razpoloženje, splošno skupinsko delovanje in uspešnost kirurga, čeprav je poslabšala sporazumevanje.
Ta študija kljub majhnemu številu sodelujočih v raziskavi dokazuje, da imajo ljudje na splošno radi glasbo v operacijski dvorani in večina verjame, da ima glasba pozitiven vpliv na več vidikov operacijskega okolja ob negativnem vplivu na sporazumevanje (Narayanan, Gray, 2018).
4.2 Kako zmanjšati hrup v operacijskih dvoranah
Za zmanjšanje motenj in ravni hrupa je potreben multidisciplinarni timski pristop, da ustvarimo varnejše okolje za paciente in člane perioperativnega tima. Motnje in hrup, ki ne služijo zdravstvenemu timu, je treba čim bolj zmanjšati (AORN, 2014). Zmanjšanje izpostavljenosti hrupu v operacijski dvorani je lahko zahteven proces, ker se določenim zvokom med operacijo ne moremo izogniti (npr. monitorji vitalnih znakov, alarmi, medsebojno sporazumevanje v timu). Druge zvoke, zlasti zvoke naprav za vrtanje, žaganje in odsesavanje tekočin, bi lahko zmanjšali s tehničnimi ukrepi ali izboljšavami (Chen et al., 2012).
Zaradi boljše preglednosti je možnost zmanjšanja hrupa predstavljena na načine, ki so v povezavi s tehnologijo in tiste, ki so bolj povezani s človeškim ravnanjem in vedenjem. Ta dva dejavnika sta zelo povezana in je včasih meja med njima zabrisana.
11
4. 2. 1 Zmanjšanje hrupa s pomočjo tehnologije
Pri izbiri orodja in naprav naj imajo prednost tista, ki imajo nizke emisije hrupa (Siverdeen et al., 2008). Izbiramo aparate, ki imajo poleg zvočnega alarmnega signala tudi možnost tihega opozarjanja z vibriranjem (Beyea, 2007). Proizvajalce opreme lahko zaprosimo, da s tehničnimi ukrepi zmanjšajo emisije hrupa (Keller et al., 2016; Chen et al., 2012). Kadar in če je mogoče, zamenjamo bolj hrupno z manj hrupno opremo. Primer dobre prakse bi bil, da zamenjamo stopničaste stole iz kovine za stole iz armirane plastike (Keller et al., 2016; Chen et al., 2012). Priporočajo tudi zamenjavo orodja na pnevmatski pogon z orodjem na baterije (Chen et al., 2012; Siverdeen et al., 2008) in svetujejo uporabo dušilcev zvoka na orodju, oziroma oddaljitev hrupne opreme od osebja in pacienta (Siverdeen et al., 2008). Pomembno je tudi redno vzdrževanje orodja ali strojev (Chen et al., 2012; Siverdeen et al., 2008). V primeru, da zaznamo spremembo v zvoku ob delovanju naprave ali orodja, obvestimo pristojne, saj lahko takšna sprememba nakazuje, da je potreben servis ali zamenjava instrumenta (Chen et al., 2012).
Priporoča se predvajanje glasbe pri manjši glasnosti. Splošno pravilo naj bo, da je glasba preglasna, če moraš za uspešno sporazumevanje povzdigniti glas bolj, kot če ne bi bilo prisotne glasbe (Chen et al., 2012). Oddelek lahko zavrne določene vrste glasbe ali se dogovorijo za določeno nastavitev glasnosti, ki omogoča predvajanje glasbe v ozadju, ne da bi motila varno in učinkovito sporazumevanje (Beyea, 2007).
Uporabi pametnega telefona ali tabličnega računalnika se v današnjem svetu tudi zdravstveni delavci ne moremo izogniti. Uporaba te tehnologije lahko znatno olajšala medosebno sporazumevanje. Postala je tudi pomembno orodje za učenje, saj so nekatere zdravstvene informacije na voljo tudi na spletu. V zdravstvu uporaba teh tehnologij omogoča hiter pretok informacij, s čimer lahko zmanjšamo število neželenih dogodkov. Vendar lahko v neprimernih situacijah telefoni ogrozijo zasebnost pacienta ter so potencialna nevarnost zaradi odvračanja pozornosti zaposlenih od trenutnih potreb pacienta in okolice (Pušenjak, Šimenko, 2018). Zato priporočajo, da v zdravstvenem okolju utišamo mobilne naprave, kadar le-te niso izrecno potrebne. Poleg tega se priporoča, da zmanjšamo glasnost ali izklopimo zvok tudi na ostalih elektronskih napravah, ki niso trenutno v uporabi (Wright, 2016; Beyea, 2007). V nekaterih ustanovah morajo kirurgi pustiti svoje pozivnike pri nekomu zunaj operacijske dvorane med operativnim posegom. Določena oseba odgovori na
12
klic, ko kirurg izvaja operativni poseg in s tem prepreči dodatno motnjo v operacijski dvorani (Beyea, 2007).
Osebje in pacienti morajo imeti zagotovljeno primerno zaščito proti hrupu (slušalke, ušesni čepki), ki mora biti pravilne velikosti in dobro vzdrževana (Siverdeen et al., 2008). Uspešno zaščito proti hrupu predstavljajo čepki za ušesa. Vendar jih je potrebno skrbno izbrati, saj lahko ščitniki za sluh, ki pretirano dušijo hrup, močno ovirajo sporazumevanje ali oslabijo zmožnost slišanja opreme za spremljanje pacientov. Čepki za ušesa z linearnim dušenjem, ki enakomerno dušijo hrup na vseh frekvencah, so primernejši za uporabo od običajnih čepkov, ki višje frekvence bolj blokirajo kot nižje, saj s tem omogočajo zaznavanje kompletnega frekvenčnega spektra v enakem nivoju. Takšno zaščito lahko najdete na spletu z iskanjem »čepki za glasbenike« (Chen et al., 2012).
V študiji, ki so jo opravili Tsafrir in sodelavci (2020), so želeli preizkusiti uporabo slušalk med operacijskim posegom. Uporabili so Quail digitalne slušalke z mikrofonom, ki so brez- ročne, brezžične, z zmožnostjo zmanjšanja hrupa in prekrivajo le eno uho. Primerjali so, kako vpliva nošenje slušalk na sporazumevanje, učinkovitost, timsko delo in miselno obremenitev. Ugotovili so, da so slušalke pozitivno vplivale na kvaliteto sporazumevanja med člani tima in zmanjšale najvišje ravni hrupa v operacijski dvorani. Nadalje so ugotovili, da so udeleženci med operacijo jasneje slišali drug drugega in da navodil ni bilo potrebno ponavljati. Ugotovili so tudi, da je preiskovance hrup ob uporabi slušalk manj motil kot brez njih. Uporaba slušalk je hkrati zmanjšala sprejemanje hrupa iz okolice in povečala jasnost glasu za uporabnika.
4. 2. 2 Zmanjšanje hrupa s pomočjo človeškega faktorja
Varnostni odkloni so v zdravstvu še toliko bolj nevarni, ker lahko pacientu škodijo ali celo vodijo v smrt pacienta. Povečan hrup privede do slabšega sporazumevanja, nezbranosti in neusklajenosti. Vse to pripomore k nastanku napak v operacijski dvorani (Perat, 2016).
Različni članki svetujejo izvajanje rednih izobraževanj. Tako zaposleni kot delodajalci morajo poznati svoje pravice in dolžnosti. Osebje se mora zavedati, kako lahko hrup vpliva na njihov sluh ter kako zmanjšati potencialno tveganje. Pomembna so redna testiranja slušne
13
funkcije ter vzdrževanje aktualnih zdravstvenih evidenc za zaposlene (Wright, 2016;
Siverdeen et al., 2008).
Izvajamo redno iskanje in identifikacijo virov hrupa, s ciljem da ta hrup, če je mogoče, zmanjšamo ali izničimo (Beyea, 2007). Pomembni so redni pregledi učinkovitosti sprejetih pravil, da se prepričamo o uspešnosti trenutnih sistemov in jih po potrebi zamenjamo z boljšimi (Siverdeen et al., 2008).
Rotacijski sistem operacijskega osebja po možnosti organiziramo tako, da osebje razporedimo v hrupne in manj hrupne operacijske posege. Priporočeno je tudi omejiti ali preprečiti dostop v operacijsko dvorano osebju, ki ne sodeluje pri operativnem posegu (Siverdeen et al., 2008).
Določene zdravstvene ustanove so uvedle različne pobude za odpravo hrupa na delovnem mestu. Nekatere bolnišnice so ustanovile "tihe ure", med katerimi uslužbenci namerno zmanjšujejo raven hrupa. Na primer, enota za koronarno oskrbo na Univerzi medicinskega centra Maryland v Baltimoru ima popoldne določeno eno "tiho" uro. Med to uro so luči zatemnjene, glasnost telemetrijskega alarma je zmanjšana in samodejna vrata so izklopljena.
Prav tako ni splošnih naznanil niti pošiljk. Ne-nujni postopki se takrat ne izvajajo (Beyea, 2007).
Zdravstveni delavci morajo poskušati omejiti pogovore, ki se ne tičejo dobrobiti pacienta (Wright, 2016; Beyea, 2007). Take pogovore naj raje opravijo v sobi namenjeni zaposlenim, da z nepotrebnim hrupom ne motijo ostalih. Potrebno se je tudi zavedati, da smo ljudje med seboj različni in da ima vsaka oseba svojo osnovno glasovno raven. Nekateri uslužbenci so glasni in nekateri so tišji. Če se oseba zaveda, da je glasna, naj bo še posebej pazljiva na to pri sporazumevanju, da ne moti ostalih z močjo svojega glasu. Če se oseba tega ne zaveda, jo je na to treba opozoriti (Beyea, 2007).
Zanimiv pristop do zmanjšanja hrupa in pridobitve pozornosti celega operacijskega tima med operacijo, je strategija »pod 10 tisoč« (ang. Below ten thousand). Raziskovalca Smith in Gibbs (2016) je zanimalo, ali obstaja kakšna standardna praksa, kako znižati hrup osebja v najzahtevnejših delih operacijskega posega. Med raziskovanjem sta naletela na koncept
»sterilne pilotske kabine«, ki se navezuje na strategijo »pod 10 tisoč«. Ta zajema čas, ko je letalo pod 10 tisoč metrov nadmorske višine. V letalstvu to predstavlja čas, ko se morajo vsakršne motnje prekiniti oziroma zmanjšati, saj je takrat ključno, da ni motenj. V svoji
14
raziskavi sta raziskovalca svojo strategijo dokazala kot uspešno, izredno uporabno in lahko aplikativno prakso. »Pod 10 tisoč« se uporablja kot sprožilni stavek in ga preprosto ustno izrečemo kot opozorilo, da je potrebno okolje "sterilne pilotske kabine". Izjava ni konfrontacijska in pomembno je, da ne povzroča preplaha pri budnem bolniku. V letalstvu je ta praksa že uveljavljena, zato je bil prenos prakse v zdravstveno okolje dobro sprejet. V svojih prizadevanjih za zagotovitev mirnejšega delovnega okolja je 80% anketirancev navedlo, da so se počutili slišane. Navedli so tudi, da so bili bolj osredotočeni, podprti in deležni spoštljivega odziva sodelavcev na njihove izgovorjene potrebe. Pomembno je tudi dejstvo, da se nihče od anketirancev ni počutil prezrtega ali preslišanega. Leta 2014 je Avstralsko združenje perioperativnih medicinskih sester na nacionalni konferenci v Melbournu predstavilo ta koncept širšemu kolegiju, ki ga je dobro sprejel. Ta metodologija je bila med drugim uveljavljena tudi v Univerzitetni bolnišnici Geelong, Victoria in bolnišnici Liverpool. Metodo »pod 10 tisoč« uporabljajo tudi po mnogih državnih in privatnih bolnišnicah v Avstraliji in deležna je bila tudi zanimanja s strani Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Ta praksa je bila označena kot na pacienta osredotočen in sočuten model oskrbe, ki potencialno zmanjšuje možnost napak zaradi človeškega hrupa med ključnimi deli operacije.
15
5 RAZPRAVA
Kirurški instrumenti in podobna oprema med rutinsko uporabo ustvarjajo visoke ravni hrupa.
Tako pacienti kot zdravstveno osebje so izpostavljeni hrupu med operativnimi posegi, ki lahko trajajo več ur. Med glavne škodljive učinke hrupa zagotovo sodijo izguba sluha, tinitus in fiziološke obremenitve, povezane s hrupom. Hrup tudi moti sporazumevanje zaposlenih, ki je ključno za učinkovitost tima. Zavedati se moramo, da je ponavljajoča se izpostavljenost hrupu kumulativna. Posamezni dogodki, ki se morda zdijo sami po sebi nepomembni, skupaj postanejo pomembni. Zaradi izkušenj z enkratno izpostavljenostjo hrupu v operacijski dvorani se nam morda zdi, da ima pacient nekaj več zaščite pred ponavljajočim se hrupom od osebja, ki mu je izpostavljeno vsak dan. Vendar ne smemo zanemariti vsakodnevne izpostavljenosti hrupu, ki ga pacient doživlja na svojem delovnem mestu ali v prostem času.
Na primer gradbenik, ki med delom nosi opremo za zaščito pred hrupom in tako zmanjša izpostavljenost hrupu pri delu. S posegom v operacijski dvorani je potencialno deležen enakovrednih odmerkov hrupa, ki bi jih prejel na delovnem mestu brez zaščite. Zanimivo je, da je lahko pacient izpostavljen višjemu nivoju hrupa kot osebje med posegi na kostno- prevodnem lobanjskem delu, kot je mastoidektomija, kraniotomija, LeFortova osteotomija ali neposredno poseganje v srednje uho. Če se sveder med operacijo dotakne slušnih koščic, lahko to povzroči poslabšanje ali izgubo sluha. Prav tako je operativno osebje izpostavljeno hrupu tudi izven delovnega mesta. Potrebna je zaščita pred hrupom na delovnem mestu kot tudi izven njega (Fritsch et al., 2010).
Hrup med drugim vpliva tudi na kardiovaskularni sistem, kar povzroči povišan krvni tlak in srčni utrip. To lahko predstavlja tveganje za pacienta, ki se pripravlja na anestezijo in operacijo. V študiji leta 2014 so Hasfeldt in sodelavci želeli raziskati, kako pacienti zaznavajo hrup v operacijski dvorani pred anestezijo. Raziskava je pokazala, da dejanska stopnja hrupa ni povezana s pacientovo zaznavo hrupa. Nekateri od pacientov, ki so bili izpostavljeni najvišjim nivojem zvočne obremenitve, niso zaznali nobenega hrupa. Drugi pacienti, ki so bili izpostavljeni najnižji stopnji zvočnih obremenitev, pa so jo zaznali kot zelo visoko. Torej ni bilo povezave med ravnjo zvočnih obremenitev in pacientovo zaznavo hrupa. Akutni pacienti (urgentni primeri) so zaznali bistveno več hrupa kot ljudje, ki so bili na poseg naročeni, čeprav so bili izpostavljeni nižji stopnji hrupa. Pacienti v urgentnih primerih, ki so morali imeti obsežnejše operacije (večje poškodbe, amputacije, odstranitev malignih tumorjev, mnoge ali težje frakture kosti), so kljub manjši izpostavljenosti hrupu
16
tega zaznali kot bolj motečega, v primerjavi s tistimi, ki so imeli manjši urgentni poseg.
Raziskovalci so ugotovili pomembno korelacijo med pacientovim občutkom za skladnost/koherenco (ang. Sense of coherence) in njihovim zaznavanjem hrupa. Večina pacientov, ki so raven hrupa zaznali kot zelo visoko, je imelo občutek za koherenco nizek.
Perioperativni zdravstveni delavci morajo stremeti k čim nižji stopnji hrupa. Predvsem morajo biti pozorni na dodatno občutljivost urgentnih pacientov pred obsežnejšimi operacijski posegi in pacienti, ki imajo nizek občutek za koherenco (Hasfeldt, 2014).
Pozorni moramo biti tudi na hrup v operacijski dvorani, ko je pacient buden med operacijskim posegom. Znano je, da hrup vpliva na počutje pacienta, kar se odraža na spemembah vrednosti vitalnih znakov med operacijskim posegom. Ayoub in sodelavci (2005) so zbrali 80 pacientov in jih razdelili v 3 skupine. V prvi so pacienti od doma prinesli njim ljubo sproščujočo glasbo, ki so jo poslušali preko slušalk. V drugi so poslušali beli šum, tretji pa so poslušali zvoke operacijske dvorane. Rezultati so pokazali, da so pacienti med operacijo potrebovali manj propofola, če so poslušali glasbo. Torej se je ob prisotnosti pacientom ljube glasbe potreba po sedativu zmanjšala. Pri poslušanju belega šuma in hrupa operacijske dvorane v tej študiji vpliva na porabo propofola niso zaznali (Ayoub, 2005).
Kadar je pacient pri zavesti, moramo biti še posebej previdni pri sporazumevanju med operacijskim osebjem. Paziti moramo na korekten način sporazumevanja, ki se nanaša na trenuten primer in pacienta ne bo po nepotrebnem vznemirilo. Sporazumevanje je neločljivo povezano z varnostjo. Zato je zelo pomembno da je dobro, saj ima lahko slabo sporazumevanje katastrofalne posledice (Drobnjak, 2016). V okolju z visokimi tveganji kot je operacijska dvorana, je nujno analizirati in razumeti zapleteno okolje poslušanja, da bi zmanjšali napake v sporazumevanju (Way, 2013).
Menim, da bi na slovenskem območju bilo koristno, če bi uveljavili metodo pod 10 000.
Metoda je lahko aplikativna, ne glede na izkušenost zdravstvenih delavcev. Ima ogromno koristi, saj tim opozori, da je čas za popolno zbranost pri trenutnem delu in hkrati pacienta to opozorilo ne prestraši. Metoda je uporabna tudi kot način zniževanja nepotrebnega hrupa, povzročenega s strani operacijskega osebja.
Obstaja veliko preverjenih tehnik in metod, s katerimi lahko v praksi zelo zmanjšamo hrup znotraj operacijskih dvoran. Prvi korak do izboljšanja stanja je izobraževanje ljudi o tej temi.
Šele ko se ljudje zavedajo problema, lahko od njih pričakujemo, da bodo na hrup pozorni.
17
Znotraj tima poskušamo zajeziti pogovore, ki niso povezani s trenutnim primerom in skrbimo, da ne poteka več pogovorov istočasno, če ti niso izrecno pomembni ali povezani s trenutno situacijo. Študentje in drugi slušatelji, ki želijo pridobiti nova znanja, bodo verjetno imeli veliko vprašanj, na katera pričakujejo odgovore. Vendar to predstavlja dodatno motnjo sporazumevanja v timu, saj odtegne pozornost od trenutnega dela. Zato bi bilo priporočeno, da si vprašanja zapišejo in jih zastavijo po operativnem posegu oziroma takrat, ko član tima, ki mu je vprašanje namenjeno, ni obremenjen z delovno nalogo. Pomembno bi bilo tudi omejiti število opazovalcev, saj večje število ljudi proizvede več hrupa. Tudi njih bi bilo treba pred vstopom v operacijsko dvorano opozoriti na to, da niso preglasni, da ne motijo dela tima.
V ustanovah, kjer zdravstveni delavci krožijo po različnih vejah operativne dejavnosti, naj bi prisostvovali izmenično pri tihih in glasnih operacijah. Ta ukrep ni primeren za ustanove, kjer izvajajo le eno vrsto operacij in za osebje. Predvsem kirurge in druge visoko specializirane zdravstvene delavce, kjer je potrebna dolga doba uvajanja in so potrebna za izvajanje delovnih nalog specifična znanja in veščine.
Zdravstveni delavci, katerih delo ni omejeno samo na operacijsko dvorano, morajo velikokrat s seboj nositi telefon ali pozivnik. Ob klicu se mora tim ustrezno odzvati, kar jim predstavlja dodaten stres. Priporočljivo je, da se v času operacije nekdo drug oglaša na odzivnik. Vzdušje v timu bo bolj umirjeno, ker bo za to ustrezno poskrbljeno in bodo nujne informacije še vedno prenesene ustreznemu članu tima. Ostali sodelujoči naj svoje telefone izklopijo, utišajo ali nastavijo na možnost vibriranja.
Pri zmanjšanju hrupa nam pomaga tudi tehnologija. Včasih je za manjšo izpostavljenost hrupu potrebna le prerazporeditev opreme po operacijski dvorani, da je glasnejša oprema čim dlje od ušes ljudi, saj glasnost zvoka pada z razdaljo od njegovega izvora. Ne smemo zanemariti rednega vzdrževanja aparatov, saj lahko ob nepravilnem delovanju ti povzročajo več hrupa. V določenih primerih je nujno tudi priskrbeti manjkajoče orodje ali dele, kot so npr. dušilci zvoka. Menjava delujoče, že obstoječe opreme je v večini primerov upravičena le, ko je cena opreme relativno nizka: na primer menjava kovinskih stopničastih stolov za stole iz armirane plastike. Kot kupci moramo proizvajalcem opreme sporočiti, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo ponudili kvalitetno opremo z nizkimi emisijami hrupa.
18
Ščitnike za ušesa bi bilo priporočljivo uporabljati zlasti pri ortopedskih operativnih posegih, ki so bili v številnih raziskavah dokazano najglasnejši. Čeprav se lahko zdi delodajalcem tovrstna naložba sprva velik in nepotreben finančni strošek, se je potrebno zavedati posledic dolgotrajne izpostavljenosti glasnemu hrupu. Če delavci niso deležni pravilne zaščite, ima to lahko resne posledice za njihovo zdravje in posledično njihovo delovno sposobnost.
Kadar poskušamo zmanjšati hrup v operacijski dvorani, ne smemo pozabiti na prisotnost glasbe. Ta lahko deluje pomirjujoče ter izboljša ozračje v dvorani. Vendar ob neprimerni uporabi poslabša sporazumevanje in poveča tveganje za napake. Zato bi bilo potrebno postaviti pravila obnašanja, ki bi jih vsi upoštevali. Previsoki glasnosti bi se lahko izognili tako, da bi na predvajalniku glasbe onemogočili predvajanje višje od pred-nastavljene glasnosti. Ob prehodu na višjo stopnjo glasnosti, bi se moralo pojaviti opozorilo, da bo presežena priporočena stopnja glasnosti. Lahko bi uvedli vprašalnike, v katerih bi člani tima izrazili svoje glasbene želje, predvsem pa izpostavili glasbo, ki je oseba ne prenaša. Na osnovi zbranih odgovorov bi morali najti kompromis, da predvajana glasba nikogar v timu izrecno ne moti. Delo v operacijski dvorani je lahko zelo stresno, vendar lahko na to vplivamo z izborom primerne glasbe. Kacem in sodelavci (2020) so ugotovili, da so v njihovi raziskavi s pomočjo glasbene terapije zmanjšali nivo stresa pri zaposlenih. Predvajana glasba v raziskavi je bila orientalska, zahodnjaška ter tunizijska. Večina sodelujočih je ocenila ta pristop kot koristen in sproščujoč.
19
6 ZAKLJUČEK
V tej diplomski nalogi smo želeli ugotoviti vpliv hrupa na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v operacijskih dvoranah in kako zmanjšati hrup v operacijskih dvoranah.
S pregledom literature smo ugotovili, da hrup negativno vpliva na varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Hrup je zvok, ki ga poslušalec dojema kot nezaželenega, zoprnega ali motečega. Ker hrup zmanjšuje slušno zmožnost, se ob večanju hrupa poveča tudi tveganje za napake v sporazumevanju. To lahko vodi k varnostnim odklonom, ki lahko škodijo pacientu kot tudi zaposlenim. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu vodi do poslabšane slušne zmožnosti, tinitusa, kardiovaskularnih zapletov in predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku anksioznosti in depresije. Prisotnost hrupa na delovnem mestu zmanjša zadovoljstvo v službi. Pomembno se je zavedati, da ljudje kljub istim motečim dejavnikom, te zaznamo različno. Morda nas zvok klimatske naprave silno moti in se zato ne moremo osredotočiti na nič drugega, oseba poleg nas tega sploh ne opazi in je zvok zanjo nemoteč.
Dojemanje hrupa je zaradi človeške individualnosti vedno subjektivno in ni vezano na dejanske okoliščine ljudi, ki so podvrženi hrupu.
Zaradi vseh negativnih vplivov hrupa ni težko razumeti, zakaj se toliko ljudi trudi najti načine, kako zmanjšati hrup znotraj operacijske dvorane. Od zainteresiranosti ljudi in od finančnih zmožnosti ustanove je odvisno, katere načine bomo izbrali. Najlažje vplivamo na ljudi s tem, ko jih poučimo o problematiki hrupa. Nato lahko od njih pričakujemo, da bodo pozorni na hrup, ki ga proizvajajo sami, sodelavci ali naprave v okolici. Tehnološke spremembe in prilagoditve pa so odvisne predvsem od finančnih zmožnosti in pripravljenosti ustanove, da izboljša delovno okolje. Znižanje hrupa pogosto ne potrebuje velikih finančnih vložkov, saj marsikatero težavo lahko rešimo s prerazporeditvijo aparatov v operacijski dvorani, rednim vzdrževanjem strojev ter uporabo naprav le takrat, ko te nujno potrebujemo.
Cilji diplomskega dela so bili doseženi, saj smo želeli raziskati problematiko hrupa v operacijskih dvoranah. Želeli smo pokazati, da je to pomemben problem, s katerim se preostanek sveta že aktivno ukvarja. Ta problematika je na slovenskih tleh deležna premalo pozornosti. Potrebne bi bile dodatne raziskave, ki bi pokazale dejansko stanje v slovenskih operacijskih dvoranah. Šele ob izmerjenih vrednostih hrupa in identifikaciji povzročiteljev, bomo lahko razpravljali o najprimernejših načinih zmanjšanja hrupa.
20
7 LITERATURA IN VIRI
AORN position statement on managing distractions and noise during perioperative patient care (2014). AORN J 99(1): 22–6. doi: 10.1016/j.aorn.2013.10.010.
Ayoub CM, Rizk LB, Yaacoub CI, Gaal D, Kain ZN (2005). Music and ambient operating room noise in patients undergoing spinal anesthesia. Anesth Analg 100(5): 1316–9. doi:
10.1213/01.ane.0000153014.46893.9b.
Beutel ME, Jünger C, Klein EM, et al. (2016). Noise annoyance is associated with depression and anxiety in the general population- the contribution of aircraft noise. PLoS One 11(5): 1–10. doi: 10.1371/journal.pone.0155357.
Beyea SC (2007). Noise: a distraction, interruption, and safety hazard. AORN J 86(2):
281–5. doi: 10.1016/j.aorn.2007.07.017.
Chen L, Brueck SE, Niemeier MT (2012). Evaluation of potential noise exposures in hospital operating rooms. AORN J 96(4): 412–8. doi: 10.1016/j.aorn.2012.06.001.
Cmiel CA, Karr DM, Gasser DM, Oliphant LM, Neveau AJ (2004). Noise control: a nursing team's approach to sleep promotion. Am J Nurs 104(2): 40–8. doi:
10.1097/00000446-200402000-00019.
Drobnjak D (2016). Varnost in ya. In: Požarnik T, eds. Varnostna kultura - zapleti in odkloni, ki nam pretijo: Zbornik XXXV. Golf hotel, Bled, 15. april 2016. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti. 11–16.
Friedrich MG, Boos M, Pagel M (2018). New technical solution to minimise noise exposure for surgical staff: the '‘silent operating theatre optimisation system'’. BMJ J 3:
196–205. doi: 10.1136/bmjinnov-2016-000188.
Fritsch MH, Chacko CE, Patterson EB (2010). Operating room sound level hazards for patients and physicians. Otol Neurotol 31(5): 715–21. doi:
10.1097/mao.0b013e3181d8d717.
21
GZ – Gradbeni zakon, Ur L RS 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP.
Hasfeldt D, Maindal HT, Toft P, Birkelund R (2014). Patients' perception of noise in the operating room--a descriptive and analytic cross-sectional study. J Perianesth Nurs 29(5):
410–7. doi: 10.1016/j.jopan.2014.03.001.
Keller S, Tschan F, Beldi G, Kurmann A, Candinas D, Semmer NK (2016). Noise peaks influence communication in the operating room: an observational study. Ergon 59(12):
1541–52. doi: 10.1080/00140139.2016.1159736.
Love H (2003). Noise exposure in the orthopaedic operating theatre: a significant health hazard. 73(10): 836–8. doi: 10.1046/j.1445-2197.2003.02776.x.
Ministrstvo za okolje in prostor (2012). Zaščita pred hrupom v stavbah.
Dostopno na:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Graditev/tsg_005_zascita_pred_hr upom.pdf. <28.4.2020>
Myklak K, Mowery H, Alsyouf M, et al. (2015). Intraoperative noise pollution and its effect upon communication during percutaneous nephrostolithotomy. J Urol 193(4): 351.
Narayanan A, Gray AR (2018). First, do no harmony: an examination of attitudes to music played in operating theatres. N Z Med J 131(1480): 68–74.
Perat M (2016). Človeški dejavnik v zdravstvu v luči človeških napak: človeške zmožnosti in omejitve, pomembnost dekriminalizacije v zdravstvu. In: Požarnik T, eds. En tim, ena rešitev: Zbornik XXXVI. Grand hotel Primus Ptuj, 11. in 12. november 2016. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti. 13.
Plaxton H (2017). Communication, noise, and distractions in the operating room: the impact on patients and strategies to improve outcomes. ORNAC J 35(2): 13–23.
Pušenjak D, Šimenko J (2018). Prednosti in slabosti uporabe pametnega telefona ali tablice v zdravstvu. In: Požarnik T, eds. Moč za spremembe: Zbornik XXXVIII. Hotel Balnea,
22
Dolenjske Toplice, 18. maj 2018. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti. 50–
57.
Siverdeen Z, Ali A, Lakdawala AS, McKay C (2008). Exposure to noise in orthopaedic theatres – do we need protection? Int J Clin Pract 62(11): 1720–2. doi: 10.1111/j.1742- 1241.2007.01689.x.
Smith P, Gibbs J (2016). ‘'Below ten thousand': an effective behavioural noise reduction strategy? J Perioper Nurs 29(3): 28–32. doi: 10.26550/2209-1092.1006.
Tay BD, Prabhu IS, Cousin CHS, Cousin GCS (2016). Occupational exposure to noise in maxillofacial operating theatres: an initial prospective study. Br J Oral Maxillofac Surg 54(1): 94–6. doi: 10.1016/j.bjoms.2015.09.021.
Tsafrir Z, Janosek-Albright K, Aoun J (2020). The impact of a wireless audio system on communication in robotic-assisted laparoscopic surgery: a prospective controlled trial.
PLoS One 15(1): 1–11. doi: 10.1371/journal.pone.0220214.
Tsiou C, Efthymiatos G, Katostaras T (2008). Noise in the operating rooms of Greek hospitals. J Acoust Soc Am 123(2): 757–65. doi: 10.1121/1.2821972.
van Kempen E, Babisch W (2012). The quantitative relationship between road traffic noise and hypertension: a meta-analysis. J Hypertens 30(6): 1075–86. doi:
10.1097/hjh.0b013e328352ac54.
Way TJ, Long A, Weihing J, et al. (2013). Effect of noise on auditory processing in the operating room. J Am Coll Surg 933–8. doi: 10.1016/j.jamcollsurg.2012.12.048.
Wright MI (2016). Implementing no interruption zones in the perioperative environment.
AORN J 104(6): 536–40. doi: 10.1016/j.aorn.2016.09.018.
