Kazalniki uspešnosti poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovavanje gospodarskih družb v letu 2001 Pregled poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju 1998–2001

2.1. Kazalniki uspešnosti poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju 1998 - 2001

Uspešnost poslovanja družb lahko presojamo tudi s kazalniki.

Produktivnost dela vseh družb skupaj (merjena s skupnimi prihodki na zaposlenega, poslovnimi prihodki na zaposlenega in dodano vrednostjo na zaposlenega) se je v obdobju 1998 – 2001 ves èas poveèevala.

- Skupni prihodek na zaposlenega vseh družb skupaj se je poveèal od 15,438 tisoè tolarjev v letu 1998 na 21,414 tisoè tolarjev v letu 2001 oziroma na 21,076 tisoè tolarjev (brez upoštevanja že omenjenih 15-ih družb, od tega 2-eh iz premogovništva in 13-ih iz elektrogospodarstva). V obdobju 1998 – 2001 se je poveèeval tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti finanènega posredništva (v letu 2000 glede na leto 1999) in ribištva (v letu 2001 glede na leto 2000), kjer je prišlo do zmanjšanja. V letu 2001 je glede na leto 2000 prišlo do zmanjšanja tudi v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo, èe iz podatkov izloèimo 13 družb. Tako kot vsa leta doslej so tudi v letu 2001 najveè skupnih prihodkov na zaposlenega ustvarile družbe v dejavnosti finanènega posredništva (49,961 tisoè tolarjev).

- Poslovni prihodki na zaposlenega so se poveèali od 14,467 tisoè tolarjev v letu 1998 na 20,132 tisoè tolarjev v letu 2001 oziroma na 19,797 tisoè tolarjev (brez upoštevanja 15-ih družb). V obdobju 1998 – 2001 so se poveèevali tudi v vseh posameznih dejavnostih razen (tako kot skupni prihodki na zaposlenega) v finanènem posredništvu (v letu 2000 glede na leto 1999) ter ribištvu (v letu 2001 glede na leto 2000), kjer so se zmanjšali. V letu 2001 je prišlo do zmanjšanja glede na leto 2000 tudi v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo, èe iz podatkov izloèimo 13 družb. Najveè prihodkov na zaposlenega pa so tako kot v letu 2000 tudi v letu 2001 izkazale družbe iz dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (44,805 tisoè tolarjev).

0 2,000 4,000 6,000 8,000 10,000 12,000 14,000

A B C D E F G H I J K L M N O

v 1,000 SIT

1998 2001

Slika 4: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah posameznih dejavnosti v letih 1998 in 2001 (v 1,000 SIT)

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih družb za leto 1998 in 2001, preraèuni UMAR.

- Dodana vrednost na zaposlenega vseh družb skupaj se je poveèala od 3,536 tisoè tolarjev v letu 1998 na 4,843 tisoè tolarjev v letu 2001 oziroma na 4,751 tisoè tolarjev (brez upoštevanja 15-ih družb). V obdobju 1998 – 2001 se je poveèevala tudi v vseh posameznih dejavnostih razen v ribištvu (v zadnjih treh letih); oskrbi z elektriko, plinom in vodo (v letu 1999 glede na leto 1998, brez 13-ih družb pa tudi v letu 2001 glede na leto 2000) ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (v zadnjih treh letih), kjer je prišlo do zmanjšanja.

Najveè dodane vrednosti na zaposlenega so tudi v letu 2001 (tako kot v letu 2000) izkazale družbe v finanènem posredništvu (11,494 tisoè tolarjev).

Delež èistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v poslovnih prihodkih vseh družb skupaj se je zadnji dve leti poveèeval. Od leta 1999 do leta 2001 se je poveèal s 24.3% na 27.8% oziroma na 28.6% (brez upoštevanja 15-ih družb). Kar tri èetrtine èistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu vseh družb ustvarijo družbe iz predelovalnih dejavnosti. Zato ne preseneèa, da je bil obravnavani delež v poslovnih prihodkih vsa leta najveèji pri družbah iz predelovalnih dejavnosti, kjer se je od leta 1999 do leta 2001 poveèal z 51.9% na 56.5%.

Ekonomiènost poslovanja družb (izraèunana kot razmerje med prihodki in odhodki) se je zadnji dve leti slabšala. Še v letu 2000 so družbe izkazale veè prihodkov kot odhodkov (za 1.7%), v letu 2001 pa so bili prihodki manjši od odhodkov (za 2.5%). Brez upoštevanja 15-ih družb pa so bili tudi v letu 2001 prihodki veèji od odhodkov, in sicer za 1.6%, kar je za 0.1 odstotnih toèk manj kot v letu 2000.

Znotraj posameznih dejavnosti se je ekonomiènost poslovanja v zadnjem letu izboljšala pri družbah v 7-ih dejavnostih (kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe, gostinstvu, nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju; izobraževanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih), v gradbeništvu je ostala ista, v vseh ostalih 7-ih dejavnostih pa se je poslabšala. V letu 2001 je bilo najmanj ekonomièno poslovanje družb v dejavnosti rudarstva (prihodki so bili za 49.0% manjši od odhodkov, brez upoštevanja 2-eh družb pa za 6.7%) ter v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (prihodki so bili za 46.5% manjši od odhodkov, brez upoštevanja 13-ih družb pa za 21.9%).

Dobièkonosnost poslovanja izražajo naslednji kazalniki:

- neto èisti dobièek na zaposlenega, - neto èisti dobièek na dodano vrednost,

- neto èisti dobièek na povpreèno vrednost kapitala (donosnost kapitala).

Družbe so zaèele dobièkonosno poslovati v letu 1998, ko so èisti dobièki presegli èiste izgube in so izkazale neto èisti dobièek. Najveèji neto èisti dobièek so družbe izkazale v letu 1999, v letu 2000 pa za 1.7% manjšega. V letu 2001 so družbe izkazale neto èisto izgubo, najveèjo v celotnem osemletnem obdobju, brez upoštevanja 15-ih družb pa neto èisti dobièek (glej toèko 1.1), ki je bil v primerjavi z letom 2000 za 2.1% manjši.

Skladno s poslovnim izidom družb v posameznih letih se je gibala tudi vrednost vseh treh kazalnikov. Najveèja je bila v letu 1999, v letu 2001 pa je dobila negativni predznak oziroma je imela pozitivnega brez upoštevanja 15-ih družb. V letu 2001 so vse družbe skupaj izkazale:

- neto èisto izgubo na zaposlenega (632 tisoè tolarjev), brez upoštevanja 15-ih družb pa neto èisti dobièek na zaposlenega (249 tisoè tolarjev, kar je za 0.8% manj kot v letu 2000);

27

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovavanje gospodarskih družb v letu 2001 Pregled poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju 1998–2001

- neto èisto izgubo na dodano vrednost (na 100 tolarjev dodane vrednosti so družbe ustvarile 13 tolarjev neto èiste izgube), brez upoštevanja 15-ih družb pa neto èisti dobièek na dodano vrednost (na 100 tolarjev dodane vrednosti so ustvarile za 5 tolarjev neto èistega dobièka, to je skoraj 1 tolar manj kot v letu 2000);

- negativni predznak je imela tudi donosnost kapitala (družbe so na 100 tolarjev kapitala dosegle 5 tolarjev neto èiste izgube), brez upoštevanja 15-ih družb pa pozitivnega ( na 100 tolarjev kapitala so dosegle 2 tolarja neto èistega dobièka, to je prav toliko kot v letu 2000).

V letu 2001 so najslabšo vrednost vseh treh kazalnikov izkazale družbe v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter rudarstva, najveè neto èistega dobièka na zaposlenega in na dodano vrednost družbe v dejavnosti finanènega posredništva, najveèjo donosnost kapitala pa družbe v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe.

V strukturi sredstev vseh družb skupaj se je od konca leta 1998 do konca leta 2000 postopoma zmanjševal delež stalnih sredstev in hkrati ustrezno poveèeval delež gibljivih sredstev. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2001, èe izkljuèimo podatke 15-ih družb. Èe v letu 2001 upoštevamo podatke vseh družb, primerjava s koncem leta 2000 kaže, da se je delež stalnih sredstev nekoliko poveèal in za prav toliko zmanjšal delež gibljivih sredstev. Do takšne spremembe je prišlo tudi v strukturi sredstev družb v 11-ih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih se struktura sredstev ni spremenila, v dejavnosti rudarstva, oskrbe z elektriko, plinom in vodo in gostinstva pa se je delež stalnih sredstev zmanjšal in poveèal delež gibljivih sredstev.

V obdobju 1998 – 2001 so imele vse družbe skupaj v strukturi obveznosti do virov sredstev najveèji delež kapitala in najmanjši delež tujih virov (dolgoroènih in kratkoroènih obveznosti) ob koncu leta 1998. Po tem letu se je delež kapitala vsako leto zmanjšal in poveèal delež tujih virov. To kaže, da se je zadolženost družb v zadnjih treh letih poveèevala. Delež premoženja družb, financiran s kapitalom, se je zmanjšal z 51.6% ob koncu leta 1998 na 47.1% ob koncu leta 2001 oziroma celo na 45.1% (brez upoštevanja 15-ih družb), poveèal pa delež

premoženja, financiran s tujimi viri s 44.2% ob koncu leta 1998 na 49.2% ob koncu leta 2001 oziroma na 51.2% (brez upoštevanja 15-ih družb). Od konca leta 2000 do konca leta 2001 se je zadolženost družb zmanjšala samo v 5-ih dejavnostih (kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe; finanènem posredništvu, nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter zdravstvu in socialnem varstvu), v vseh ostalih 10-ih dejavnostih pa poveèala.

Obravnavane spremembe v strukturi sredstev in strukturi obveznosti do virov sredstev se odražajo tudi pri kazalniku kapitalske pokritosti stalnih sredstev, ki nam pove, kolikšen delež stalnih sredstev družbe financirajo s kapitalom. V zadnjih treh letih se je ta delež vsako leto zmanjšal. Najveèji je bil ob koncu leta 1998 (79.1%), najmanjši pa ob koncu leta 2001 (73.5% oziroma 72.2% brez upoštevanja 15-ih družb). Od konca leta 2000 do konca leta 2001 so delež stalnih sredstev, financiran s kapitalom, poveèale samo družbe v 4-ih dejavnostih (kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; finanènem posredništvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter zdravstvu in socialnem varstvu), v ostalih 11-ih dejavnostih pa zmanjšale. Ob koncu leta 2001 so vsa stalna sredstva uspele v celoti financirati s kapitalom samo družbe v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva.

Dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog vseh družb skupaj se je v obdobju 1998 - 2000 najprej nekoliko poveèala, potem nekoliko zmanjšala in nato spet nekoliko poveèala. Najmanjša je bila ob koncu leta 1998 (92.7%), najveèja pa ob koncu leta 2001 (94.5% oziroma 94.2% brez upoštavanja 15-ih družb). Od konca leta 2000 do konca leta 2001 so dolgoroèno pokritost dolgoroènih sredstev in zalog uspele poveèati družbe v 8-ih dejavnostih (kmetijstvu, lovu in gozdarstvu;

ribištvu: predelovalnih dejavnostih; dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo;

gradbeništvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe;

nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter zdravstvu in socialnem varstvu), v vseh ostalih 7-ih dejavnostih pa so jo zmanjšale. Tako kot ob koncu leta 2000 so tudi ob koncu leta 2001 uspele s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokriti vsa dolgoroèna sredstva in zaloge samo družbe v dajavnosti finanènega posredništva ter v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.

Posamezni kazalniki uspešnosti poslovanja vseh družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju 1998 – 2001 so razvidni v tabelah 4 in 5 v PRILOGI.

29

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost

3. Poslovanje gospodarskih družb glede na