Poslovanje izvoznikov v letu 2001

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 Poslovanje izvoznikov

4. Poslovanje izvoznikov

Med izvoznike smo uvrstili samo tiste družbe, ki so v obrazcih statistièni podatki iz bilance uspeha izkazale èiste prihodke iz prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na tujem trgu (znesek na oznakah AOP 052 in 054 je bil enak ali veèji od 1,000 tolarjev).

Med pretežne izvoznike smo uvrstili tiste družbe, ki so veè kot 51.0% celotnega prihodka ustvarile s prodajo na tujem trgu (v obrazcih statistièni podatki iz bilance uspeha je bil znesek na oznakah AOP 052 in 054 veèji od 51.0% zneska iz oznak AOP 050, 057, 058, 074 in 081)¹³.

4.1. Poslovanje izvoznikov v letu 2001

Leto 2001 je bilo tako kot leto 2000 izvozno uspešno. Blagovni izvoz se je poveèal za 15.3% in med poslovnimi prihodki družb so se najbolj poveèali èisti prihodki iz prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na tujem trgu (za 16.1%).

Èeprav je bilo izvoznikov samo slaba èetrtina vseh družb (8,831), so prav ti zaposlovali najveè delavcev (69.7%) in najveè prispevali k skupnemu poslovanju vseh družb (76.3% k skupnemu prihodku in 62.7% k povpreèni vrednosti sredstev).

Za leto 2001 so vse družbe skupaj izkazale veliko neto èisto izgubo (299,443 milijonov tolarjev) zaradi že omenjenega prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev v 15-ih družbah iz premogovništva in elektrogospodarstva (glej toèko 1.1). Med temi 15-imi družbami je bilo 10 izvoznikov (a nobenega pretežnega izvoznika), ki so k skupnim èistim prihodkom iz prodaje na tujem trgu prispevali 0.7% (z 1.8% vseh zaposlenih, s 3.2% deležem v skupnem prihodku in 5.9%

deležem v celotni povpreèni vrednosti sredstev vseh družb) in 5 ostalih družb (z 0.4% vseh zaposlenih, 0.6% deležem v skupnem prihodku in 3.9% deležem v celotni povpreèni vrednosti sredstev vseh družb). Ker velika neto èista izguba omenjenih 15-ih družb (v znesku 414,537 milijonov tolarjev, katere 71.0% vrednosti je bilo izkazane pri 10-ih izvoznikih in 29.0% pri ostalih 5-ih družbah) moèno izkrivlja poslovni izid drugih družb, smo njihove podatke v nadaljevanju (v poglavjih 4.1.1 in 4.1.2) izkljuèili iz analize.

4.1.1 Poslovni izid

Od obravnavanih 37,195 družb v letu 2001 je bilo 8,821 izvoznikov (med njimi 2,564 pretežnih izvoznikov) in 28,374 ostalih družb.

Ti izvozniki niso zaposlovali samo najveè delavcev (69.4%, pretežni izvozniki 30.0%) in najveè prispevali k skupnemu poslovanju (76.0% k skupnemu prihodku, pretežni izvozniki 28.1%), ampak so tudi uspešneje poslovali kot ostale družbe.

Tako se se njihovi skupni prihodki poveèali (za 14.1%, pretežnih izvoznikov za 14.3%) bolj kot pri ostalih družbah (za 9.9%). Med poslovnimi prihodki izvoznikov

13 96. a èlen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost – Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/00, 110/99, 17/00, 19/00, 27/00, 42/00, 66/00, 22/01, 28/01, 54/01 in 106/01.

so se najbolj poveèali èisti prihodki iz prodaje na tujem trgu (za 16,4%, pretežnih izvoznikov za 17.6%), pri ostalih družbah pa vrednost usredstvenih lastnih proizvodov, storitev, blaga in materiala (za 15.4%). Glede na to se je delež skupnih prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu, izvoznikov nekoliko poveèal (za 0.7 strukturnih toèk na 35.4%, pri pretežnih izvoznikih za 2.1 strukturnih toèk na 76.6%). Delež

prihodkov, ustvarjen na domaèem trgu, ki se je pri izvoznikih nekoliko zmanjšal (za 0,3 strukturnih toèk na 58.4%, pri pretežnih izvoznikih za 1.2 strukturnih toèk na 18.6%), pa se je nekoliko poveèal pri ostalih družbah (za 0.3 strukturnih toèk na 89.5%).

Bolj kot skupni prihodki so se poveèali skupni odhodki družb, in sicer pri izvoznikih za 0.2 odstotnih toèk (pri pretežnih izvoznikih za 0.4 odstotnih toèk) in še nekoliko bolj pri ostalih družbah (za 0.7 odstotnih toèk). Najveèji delež med njimi predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev (pri izvoznikih 73.9%, pri pretežnih izvoznikih 72.1%, pri ostalih družbah 66.2%), ki so se najbolj poveèali pri izvoznikih (za 14.4%, pri pretežnih izvoznikih za 15.7%) in manj pri ostalih družbah (za 8.7%). Drugo pomembno postavko v skupnih odhodkih predstavljajo stroški dela (14.8% pri izvoznikih, 16.9% pri pretežnih izvoznikih in 17.2% pri ostalih družbah), ki zajemajo plaèe, stroške za socialno varnost in druge stroške dela.

Najveèji delež med njimi predstavljajo plaèe. Najveèjo povpreèno meseèno plaèo so prejemali zaposleni pri izvoznikih (197,785 tolarjev in je bila za 10.5% veèja kot v letu 2000; pri pretežnih izvoznikih 192,203 tolarjev, kar je za 11.9% veè kot v letu 2000) in manjšo zaposleni pri ostalih družbah (164,985 tisoè, kar je 9.5% veè kot v letu 2000).

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki družb je bila pozitivna in se je v primerjavi z letom 2000 poveèala pri izvoznikih (za 4.1%, pri pretežnih izvoznikih za 2.2%), pri ostalih družbah pa zmanjšala za dobro polovico (za 58.1%).

Z upoštevanjem davka na dobièek pridemo do èistega dobièka oziroma èiste izgube družb.

Èisti dobièek družb je bil v letu 2001 veèji kot v letu 2000 (pri izvoznikih za 10.8%, pretežnih izvoznikih za 5.6% in pri ostalih družbah za 22.1%). Izkazalo ga je 78.8% vseh izvoznikov (75.7% vseh pretežnih izvoznikov) in 58.7% vseh ostalih družb. Najveèji delež celotne vrednosti èistega dobièka vseh družb so izkazali izvozniki, in sicer 69.0% (pretežni izvozniki 26.4%).

Bolj kot èisti dobièek družb se je poveèala èista izguba (pri izvoznikih za 20.3%, pretežnih izvoznikih za 8.7%, pri ostalih družbah pa celo za 46.8%). Izkazalo jo je :

7 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubaizvoznikov,pretežnihizvoznikovinostailhdružbvletu 1

0 0 2

*

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N b

ž u r d o li v e t

Š ZnesekvmioSIT Števliodružb ZnesekvmioSIT ZnesekvmioSIT .

1 IZVOZNIKI 6,948 232,827 1,684 114,756 118,071 :

a g e t d o .

2 PRETEŽNIIZVOZNIKI 1,941 88,919 535 28,313 60,606 .

3 OSTALEDRUŽBE 16,647 104,447 9,833 107,424 -2,977 .

4 SKUPAJ(1+3) 23,595 337,274 11,517 222,180 115,094 r

i

V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehagospodarskihdružbzaleto2001. a

b m o p

O :*2001-Izskupnihpodatkovsoizvzeitpodatki15i-hdružbizpremogovništvainelektrogospodarstva(10izvoznikovin5ostailhdružb).

39

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 Poslovanje izvoznikov

19.1% vseh izvoznikov (20.9% vseh pretežnih izvoznikov) in 34.6% vseh ostalih družb. Dobro polovico celotne vrednosti èiste izgube vseh družb so izkazali izvozniki (pretežni izvozniki 12.7%).

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila pozitivna samo pri izvoznikih.

Izkazali so neto èisti dobièek (118,071 milijonov tolarjev), ki je bil za 3.0% veèji kot v letu 2000. Dobro polovico neto èistega dobièka vseh izvoznikov (51.3%) so ustvarili pretežni izvozniki. Ostale družbe so izkazale neto èisto izgubo (2,977 milijonov tolarjev), še v prejšnjem letu pa neto èisti dobièek (12,379 milijonov tolarjev).

4.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev se je od konca leta 2000 do konca leta 2001 realno (glede na indeks cen življenjskih potrebšèin 107.0%) poveèala (pri izvoznikih za 6.1%, pretežnih izvoznikih za 5.1%, pri ostalih družbah celo za 18.4%). K njihovi celotni vrednosti so najveè prispevali izvozniki, in sicer 60.4%, (pretežni izvozniki 19.8%), ostale družbe pa 39.6%.

V tem èasu se struktura sredstev družb ni bistveno spremenila. Delež stalnih sredstev se je pri vseh vrstah družb nekoliko poveèal (predvsem na raèun poveèanja deleža dolgoroènih finanènih naložb, pri pretežnih izvoznikih pa na raèun poveèanja deleža neopredmetenih dolgoroènih sredstev) in za prav toliko zmanjšal delež

gibljivih sredstev (predvsem delež kratkoroènih terjatev iz poslovanja, pri pretežnih izvoznikih pa delež zalog). Tako konec leta 2001 kot konec leta 2000 so imele vse družbe veè kot polovico sredstev v stalnih sredstvih (najveè ostale družbe 68.7%) in manj kot polovico v gibljivih sredstvih (najveè izvozniki z 41.5%, pretežni izvozniki 45.0%).

V strukturi obveznosti do virov sredstev se je delež kapitala nekoliko poveèal pri izvoznikih (razen pri pretežnih izvoznikih, kjer se je nekoliko zmanjšal) in ostalih družbah. Nekoliko so se poveèale tudi dolgoroène obveznosti, zmanjšale pa kratkoroène obveznosti (razen pri pretežnih izvoznikih, kjer so se nekoliko poveèale).

Slika 8: Neto èisti dobièek/izguba izvoznikov in ostalih družb v letu 2001 glede na leto 2000 brez 15-ih družb (10-ih izvoznikov in 5-ih ostalih družb), v mio SIT

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih družb za leto 2001, preraèuni UMAR.

-20,000 0 20,000 40,000 60,000 80,000 100,000 120,000 140,000

Vsi izvozniki Pretežni izvozniki Ostale družbe

v mio SIT

2001 2000

Delež tujih virov (dolgoroènih in kratkoroènih obveznosti skupaj) se je nekoliko zmanjšal (pri pretežnih izvoznikih pa nekoliko poveèal).

Spremembe v strukturi obveznosti do virov sredstev kažejo, da se je zadolženost izvoznikov (razen pretežnih izvoznikov) in ostalih družb nekoliko zmanjšala. Delež

premoženja družb, financiran s tujimi viri, se je pri izvoznikih zmanjšal za 0.1 strukturnih toèk na 46.4% (pri pretežnih izvoznikih poveèal za 0.4 strukturnih toèk na 42.6%) in pri ostalih družbah za 0.5 strukturnih toèk na 58.7%. Tako konec leta 2001 kot konec leta 2000 pa so veè kot polovico svojega premoženja financirali s kapitalom samo pretežni izvozniki (53.4% ob koncu leta 2001 in 53.8% ob koncu leta 2000).

Pokritost stalnih sredstev s kapitalom se je pri vseh družbah nekoliko poslabšala (pri izvoznikih za 0.7 strukturnih toèk, pri pretežnih izvoznikih za 0.9 strukturnih toèk in za prav toliko pri ostalih družbah). Tako kot konec leta 2000 tudi konec leta 2001 družbam ni uspelo s kapitalom v celoti pokriti vseh stalnih sredstev. Konec leta 2001 je bila vrednost tega kazalnika najveèja pri izvoznikih (85.3%, pri pretežnih izvoznikih 97.1%) in najmanjša pri ostalih družbah (55.2%).

Dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog se je pri vseh družbah nekoliko izboljšala (pri izvoznikih za 0.7, pri pretežnih izvoznikih za 0.1 in pri ostalih družbah za 0.7 strukturnih toèk). Tako konec leta 2001 kot konec leta 2000 družbam ni uspelo s kvalitetnimi viri (kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi) v celoti pokriti vseh dolgoroènih sredstev in zalog. Dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog je bila ob koncu leta 2001 pri vseh izvoznikih skupaj 93.1%, kar je manj kot pri ostalih družbah (95.8%), najveèja pa je bila pri pretežnih izvoznikih (96.7%).