Poslovanje zadrug v letu 2001

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 Poslovanje zadrug

5. Poslovanje zadrug

Zadruge so ustanovljene na podlagi Zakona o zadrugah. To so organizacije vnaprej nedoloèenega števila èlanov, ki imajo namen pospeševati koristi svojih èlanov ter temeljijo na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju èlanov. Vsaka od njih lahko opravlja eno ali veè dejavnosti, èe izpolnjuje predpisane pogoje za to in èe se s tem uresnièuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Republika Slovenija z ukrepi gospodarske politike pospešuje razvoj zadružništva pri nas. Zadruge tako lahko pri svojem poslovanju uveljavljajo posebne olajšave, na podlagi sodelovanja s svojimi èlani ali na drugi podlagi, doloèeni z zakonom.

Zadruge so vse do leta 2000 vodile raèunovodske evidence v skladu s starim Zakonom o raèunovodstvu (iz leta 1989). Od 1. januarja 2000 dalje morajo po 59. èlenu novega Zakona o raèunovodstvu¹⁴ voditi poslovne knjige in izdelati letna poroèila v skladu z ZGD in drugimi predpisi ob upoštevanju slovenskih raèunovodskih standardov (zlasti SRS 34 – Raèunovodske rešitve v zadrugah) in naèel ter splošnih raèunovodskih predpostavk, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo.

Tako so letos drugo leto zapored predložile APP statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha.

5.1. Poslovanje zadrug v letu 2001

Za leto 2001 je statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha APP predložilo 321 zadrug s 4,567 zaposlenimi (2.3% manj kot v prejšnjem letu).

Najveè zadrug je bilo iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (41.1%), nepremiènin, najema in poslovnih storitev (19.3%) ter trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (16.2%).

14 Uradni list RS, št. 23/99

: 8 1 a l e b a

T Deležizadrugvposameznihdejavnostihvletu2001,v%

T S O N V A J E

D Števliozadrug Števliozapos.l Prihodki Povpr.vred. v e t s d e r s A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 41.1 48.9 47.8 52.7

B Ribištvo 0.9 0.0 0.0 0.0

D Predelovalnedejavnosit 8.1 9.2 8.3 8.3

E Oskrbazelektirko,pilnom,vodo 0.9 0.0 0.0 0.0

F Gradbeništvo 6.5 2.9 3.4 4.0

G Trgovina,popravliamotornihvozli 16.2 33.1 36.3 27.2

H Gositnstvo 0.5 0.0 0.0 0.1

I Prome,tskladiščenje,zveze 5.6 1.9 2.8 2.0 K Nepremičnine,najeminposlovnestortive 19.3 4.0 1.4 5.5 N Zdravstvoinsocialnovarstvo 0.9 0.0 0.0 0.2

J A P U K

S 100.0 100.0 100.0 100.0

r i

V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehainbliancestanjazadrugzaleto2001.

Zadruge iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva pa niso bile samo najštevilnejše, ampak so zaposlovale tudi najveè delavcev (48.9%) in najveè prispevale k skupnemu poslovanju (47.8% k skupnemu prihodku in 52.7% k povpreèni vrednosti sredstev). Sledijo zadruge iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (s 33.1% vseh zaposlenih, s 36.3% deležem v skupnih prihodkih in 27.2% deležem v povpreèni vrednosti sredstev) ter iz predelovalnih dejavnosti (z 9.2% vseh zaposlenih, z 8.3% deležem v skupnih prihodkih in prav toliko v povpreèni vrednosti sredstev).

Vse zadruge skupaj so poslovanje v letu 2001 zakljuèile z neto èisto izgubo, ki je bila z zneskom 263 milijonov tolarjev za 22.8% manjša kot v predhodnem letu.

5.1.1. Poslovni izid

V letu 2001 so zadruge ustvarile 148,745 milijonov tolarjev prihodkov, kar je 8.3% veè kot v prejšnjem letu. Èeprav so se njihovi èisti prihodki iz prodaje na tujem trgu poveèali za 2.1 odstotnih toèk bolj kot èisti prihodki iz prodaje na domaèem trgu, so predstavljali samo 2.9% skupnih prihodkov. Zadruge namreè najveèji del svojih prihodkov ustvarijo s prodajo na domaèem trgu, ki je v letu 2001 znašal 91.5%.

Odhodki so se poveèali za 0.1 odstotnih toèk manj kot prihodki in so znašali 148,934 milijonov tolarjev. Najveèji del odhodkov predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2001 je bil njihov skupni delež v odhodkih 84.9%, pri èemer je delež nabavne vrednosti prodanega blaga znašal 62.4%, stroški materiala 11.7% in stroški storitev 10.8%. Drugo pomembno postavko v odhodkih predstavljajo stroški dela z 9.0% deležem, od tega 6.5% plaèe. Za plaèe je bilo porabljenih za 7.9% veè sredstev kot v predhodnem letu. Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega je znašala 177,221 tolarjev, to je 10.4% veè kot v letu 2000 in 2.0 odstotnih toèk veè, kot so se v tem èasu poveèale cene življenjskih potrebšèin.

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki je bila negativna, vendar za 33.2% manjša kot v predhodnem letu.

Èisti dobièek zadrug je bil z zneskom 990 milijonov tolarjev za 28.9% veèji kot v letu prej. Izkazalo ga je 200 zadrug, od tega najveè iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (67.4% vseh v tej dejavnosti), ki so tudi najveè prispevale k njegovi celotni vrednosti (52.9%).

Èista izguba zadrug se je poveèala za 15.9 odstotnih toèk manj kot èisti dobièek in je znašala 1,253 milijonov tolarjev. Izkazalo jo je 95 zadrug. Najveè takih je bilo v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (28.8% vseh v tej dejavnosti), k celotni vrednosti èiste izgube pa so prispevale 41.5%.

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo vseh zadrug skupaj je bila negativna.

Izkazana je bila neto èista izguba v znesku 263 milijonov tolarjev, kar je za 22.8%

manj kot v prejšnjem letu. Najveèja je bila v dejavnosti gradbeništva (309 milijonov tolarjev), mnogo manjša pa v dejavnosti nepremiènin in najema poslovnih storitev ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Zadruge v ostalih 7-ih dejavnostih so izkazale neto èisti dobièek, najveèjega v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (44 milijonov tolarjev).

45

Delovni zvezek 5/2002 UMAR

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 Poslovanje zadrug

5.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev zadrug je bila ob koncu leta 2001 realno (glede na indeks cen življenjskih potrebšèin 107.0%) za 1.4% manjša kot ob koncu leta 2000 in je znašala 100,989 milijonov tolarjev.

Med sredstvi se je zmanjšala realna vrednost gibljivih sredstev (za 5.0%), najbolj med njimi vrednost kratkoroènih finanènih naložb (za 14.9%), pa tudi vrednost zalog (za 4.5%) in kratkoroènih terjatev iz poslovanja (za 4.4%). Glede na to se je v strukturi sredstev delež stalnih sredstev poveèal z 58.1% na 59.6% (predvsem delež nepremiènin) in zmanjšal delež gibljivih sredstev z 41.9% na 40.4% (predvsem delež kratkoroènih terjatev iz poslovanja).

-350 -300 -250 -200 -150 -100 -50 0 50 100

A B D E F G H I K N

v mio SIT

2001 2000

Slika 11: Neto èisti dobièek/izguba zadrug v posameznih dejavnostih v letu 2001 glede na leto 2000 (v mio SIT)

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha zadrug za leto 2001, preraèuni UMAR.

: 9 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubazadrugvposameznihdejavnostihvletu2001

T S O N V A J E D

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N .

v e t Š

g u r d a z

k e s e n Z

T I S o i m v

. v e t Š

g u r d a z

v k e s e n Z

T I S o i

m ZnesekvmioSIT A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 89 523.7 38 520.7 3.0

B Ribištvo 1 2.2 2 1.2 1.0

D Predelovalnedejavnosit 20 83.7 6 75.0 8.7 E Oskrbazelektirko,pilnom,vodo 1 2.5 1 0.3 2.2

F Gradbeništvo 13 55.4 7 364.0 -308.6

G Trgovina,popravliamotornihvozli 38 217.9 13 201.6 16.3

H Gositnstvo 1 1.7 0 0.0 1.7

I Prome,tskladiščenje,zveze 9 48.3 6 4.6 43.7 K Nepremičnine,najeminposlovnestortive 27 53.1 21 73.7 -20.6 N Zdravstvoinsocialnovarstvo 1 1.3 1 12.2 -10.9

J A P U K

S 200 989.8 95 1,253.3 -263.5

r i

V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehazadrugzaleto2001.

Med obveznostmi do virov sredstev se je v tem èasu najbolj zmanjšala realna vrednost kratkoroènih obveznosti, in sicer za 7.5%. Za 0.7% pa se je zmanjšala tudi realna vrednost kapitala (za 7.6% realna vrednost osnovnega kapitala in za 4.1% realna vrednost vplaèanega presežka kapitala). Zaradi tega se je v strukturi obveznosti do virov sredstev delež kratkoroènih obveznosti zmanjšal (za 2.6 strukturnih toèk na 39.6%), poveèali pa so se deleži dolgoroènih obveznosti (za 2.1 strukturnih toèk na 7.4%), dolgoroènih rezervacij (za 0.6 strukturnih toèk na 1.3%) in kapitala (za 0.3 strukturnih toèk na 50.6%).

Zadruge so bile ob koncu leta 2001 nekoliko manj zadolžene kot ob koncu leta 2000. V tem èasu se je namreè delež premoženja, financiran s kapitalom, poveèal s 50.3% na 50.6%, zmanjšal pa delež premoženja, financiran s tujimi viri (dolgoroènimi in kratkoroènimi obveznostmi skupaj), s 47.5% na 47.0%.

Pokritost stalnih sredstev s kapitalom se je v tem èasu zmanjšala s 86.6% na 84.9%. Tako ob koncu leta 2001 kot ob koncu leta 2000 pa zadrugam ni uspelo s kapitalom v celoti pokriti vseh stalnih sredstev.

Nasprotno pa se je v tem èasu izboljšala dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog z 78.4% na 80.9%. Ne ob koncu leta 2001 in ne ob koncu leta 2000 pa zadrugam ni uspelo s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokriti vseh dolgoroènih sredstev in zalog.

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2001 (Strani 43-46)