Končna ocena dečkovih sposobnosti po izvedbi programa senzomotoričnih aktivnosti

a) OPIS OTROKA S STRANI STARŠEV

Deček ima ponoči občasno še vedno težave s spanjem. Predvsem se pogosteje zbuja v času polne lune.

Neznancev se ne boji. Predvsem k starejšim večkrat pristopi kar sam. Ljudi, s katerimi je pogosteje v stiku, tudi hitreje sprejme.

Veliko manj je občutljiv na taktilne dražljaje. Umazanija na rokah in oblekah ga ne moti oz.

ne vznemiri. V banji se je začel igrati s peno, ki jo stiska med rokami. Prav tako se je deček navadil na sneg, ki se mu je na začetku zime upiral. Ni več napetosti. Uživa v sankanju in kotaljenju po hribu. Sneženje po obrazu ga ne moti.

Njegov izbor hrane je vse širši. Začel je poizkušati in jesti stvari, ki jih nikoli ni maral.

Manj je tleskanja z rokami in cviljenja. Tako vedenje se pri njem okrepi, če je dalj časa sam v družbi brata, katerega vedenje popolnoma posnema.

Ima širši besedni zaklad. Tako za odraslimi kot tudi za otroki sam od sebe ponavlja besede in cele stavke. Njegovo razumevanje je veliko boljše. Ponovno je začel gledati knjige, ki jih ima zelo rad.

b) OPIS OTROKA S STRANI VZGOJITELJIJCE

Deček je v vrtcu sprejel vse odrasle. Vse veselo pozdravlja na hodniku in jih ogovarja. Po imenu me pozna, kakor pozna otroke iz naše skupine. Pri prihodu v vrtec ni težav. Bolj je pozoren na otroke in se jim približa. V njihovo igro se le redko vključi; ko se lovijo, tekajo okoli mize ali se igrajo v hišici, ki jo imamo v sobi. Z njimi spleza vanjo in skupaj posedajo, strukturirane igre z njimi ne razvije. Otroke posnema pri vodenih gibalnih aktivnostih ali zunaj, ko so otroci na igralih.

49

Pri osebni higieni je veliko bolj samostojen. Če mora na stranišče, ga ni treba posebej spraševati, pride po nas. Samostojen je pri higieni rok in ust. Samostojno odpre pipo, si nanese milo in umije roke, prav tako usta. Samostojnejši je tudi pri obuvanju in sezuvanju čevljev, oblačenju in slačenju oblačil. Najpogosteje potrebuje oporo pri oblačenju in slačenju bunde in puloverjev. Pri vseh aktivnostih, kjer potrebuje pomoč, je bolj miren in potrpežljiv.

Le redko opazim negativno vedenje kot npr.: jok in kričanje za dosego ciljev.

Je vesel in zelo igriv. Sodeluje pri ustvarjanju oz. vodenih dejavnostih, ki vsebujejo mokre in ''umazane'' materiale. Pozornost pri dejavnostih je še vedno slabša, a se dejavnostim ne upira, ne glede na materiale. Zdrži sicer manj časa kot ostali otroci, a jih izvede. Pri gibalnih aktivnostih je spretnejši in bolj pogumen. Zunaj ga večkrat opazim, kako odkriva funkcijo igral in si organizira igro veliko bolje kot v igralnici.

c) OPIS OTROKA NA OSNOVI LASTNEGA OPAZOVANJA

Opis temelji na neposrednem opazovanju v skupini vrtca in individualnih obravnavah v skupnem prostoru vrtca oziroma doma.

 Govorno – jezikovno področje

Deček ima širši besedni zaklad. Ko pove, kaj želi oz. česa ne želi, to večinoma pove tako jasno, da oseba, s katero govori, ve, kaj otrok želi. Njegove povedi so večinoma še vedno dvozložne, a vse pogosteje ponavlja večzložne povedi; npr.: 'še bi prosim jabolko', 'pomagaj mi prosim sleči/obleči',…). Velik napredek je v njegovi zmožnosti razumevanja. Ko mu damo navodilo, potrebuje manj usmerjanja s kazalno gesto in fizičnim vodenjem, česar pa seveda ne smemo zanemariti. Je pa treba upoštevati, da mu morajo biti navodila podana jasno, enostavno in kratko. Zelo rad posluša pesmice in poje. Hitro si zapomni. Ima zelo dober posluh

 Socialno – emocionalno področje

V družbi neznanih ljudi in otrok se je malo sprostil. Pristopi samoiniciativno ali pa jih ogovori; npr.: stopi in pride v kontakt do staršev drugih otrok v skupini, ko smo zunaj in gre mimo neznana oseba, jo ogovori na način npr. 'stric jé, 'stric ima kapo'… Ko se sreča z novimi igrali ali igračami, se jim manj ali pa včasih celo sploh ne upira. Če vidi, da sprejmejo ali

50

izvajajo tudi ostali otroci, jih imitira in naredi isto. Na otroke v skupini je zelo pozoren. Ves čas opazuje in včasih tudi opisuje, kaj delajo. Samoiniciativno pride v kontakt z njimi, a igre še ne razvije. Otroke poboža, objame ali jih pokliče po imenu. Ko česa ne zmore oz. ko potrebuje pomoč, se še vedno opira le na odrasle. V gneči otrok ali ostalih ljudi postane vznemirjen. Npr. če je v vrtcu veliko otrok, postane po nekaj urah oz. proti popoldnevu vznemirjen, teka gor in dol, njegova pozornost je slaba. Opažam, da mu prija, ko zapustiva igralnico in imava individualno obravnavo. Uspešno razvija pozitivne vedenjske vzorce. Ko potrebuje pomoč pri oblačenju/slačenju ali ko si kaj želi, veliko bolj mirno počaka. Negativni odzivi, denimo kričanje v primeru, da česa ne dobi, so redki. Najpogosteje jih opazim v njegovem domačem okolju. Dosledno upošteva navodila. Včasih se zgodi, predvsem po nekajdnevni odsotnosti v vrtcu ali pri obravnavah in pa v času polne lune, da me preizkuša in se načrtno izmika oz. ne upošteva navodil. Ko ga opazujem v vrtcu in doma, vidim, da je veliko bolj zadovoljen, sproščen in samozavesten. Manjka mu še veliko zaupanja vase, tako v odnosu do sebe kot v odnosu do drugih ljudi in predmetov.

 Področje motorike

Ob izvajanju gibalnih aktivnosti je aktiven in bolj samostojen. V vodenih aktivnostih s celotno skupino otrok sodeluje in jih v veliki meri posnema. Pri bolj kompleksnejših vajah potrebuje fizično vodenje, dokler jih ne usvoji. Kaže veliko več zadovoljstva in daje vtis, kot bi našel nove moči. Tehniko teka je usvojil, hopsanje se pojavlja le redko. Na igrišču ga ni potrebno ves čas usmerjati k dejavnostim, ampak se zaposli sam, največkrat gre na vrtiljak in tobogan.

Izboljšala se je njegova gibljivost. Zelo je uspešen pri manipuliranju z žogo. Spretno jo tapka in meče proti ciljni točki na koš ali v obroč. Prav tako spreten je tudi v brcanju.

Pri finomotoričnih aktivnostih opažam, da je pogosto okoren. Ima težave s pritiskom na podlago; pritisk pisala, sestavljanje kock, udarjanje s kladivom… Šibek je tudi v stiskanju dlani. Npr. ko mu dam v roke papir, ki ga mora zmečkati v kepo, je videti, kot da nima dovolj moči in pogosto potrebuje fizično vodenje. Nespreten je pri rezanju s škarjami. Pravilno jih drži, a mu moram pomagati, tako da na eni strani držim papir, na drugi ga usmerjam, kako oz. kje mora rezati.

 Področje senzomotoričnega razvoja

(glej evalvacijo programa senzomotoričnih aktivnosti na strani 46).

51