5 REZULTATI
5.3 KRITIČNA OBMOČJA VIROV OBREMENITEV
5.3.2 Kritična območja
Površine HOE iz katerih se prenese največja količina suspendiranih snovi v reko Ledavo predstavljajo kritična območja. Povprečno letno vrednost prenesenih suspendiranih snovi iz HOE smo razdelili v 5 kategorij (slika 36) in kot najbolj kritična določili tista, kjer letna izguba tal presega 0,5 t/ha. Čeprav je trenutno splošno veljavna mejna vrednost geološka erozija tal (1 t/ha/leto), smo to zgornjo mejo izbrali, ker je to območje še vedno močno podvrženo delovanju zunanjih sil (Komac in Zorn, 2009). Največji odstotek površin, iz katerih se v povprečju prenese več kot 1 t/ha/leto se nahaja v podpovodjih 1, 2 in 4. Iz preglednice 31 je razvidno, da odstotek površin HOE iz katerih se premešča več kot 0,5 t/ha/leto, v podpovodjih 5, 6, 10, 12, 15 in 16 presega 10 %. Kot je razvidno iz primerjave s preglednico 26, KOVO predstavljajo 12,2 % prispevne površine oziroma 22,8 % kmetijskih površin. Med kritičnimi območji je največ njiv (AGRR, AGRM), ki obsegajo 11,8 % prispevne površine oziroma 31,1 % vseh njiv (AGRR, AGRM).
Preglednica 31: Povprečne vrednosti prenosa suspendiranih snovi iz HOE, ki presegajo 0,5 t/ha/leto, površina (ha) njiv (AGRR, AGRM) in kmetijskih površin (AGRR, AGRM, FESC, FESM, ORCH, GRAP) po
podpovodjih z odstotki (%) površin njiv v podpovodju (2006-2013)
Table 31: Average suspended solids yield values from HRU, with over 0,5 t/ha/year, area (ha) of fields (AGRR, AGRM) and all agricultural land use (AGRR, AGRM, FESC, FESM, ORCH, GRAP) and
percentage (%) of this area in the subbasin (2006-2013)
Podpovodje
Na sliki 36a so prikazane vrednosti povprečnega letnega prenosa suspendiranih snovi (t/ha) s površinskim odtokom na nivoju HOE in količina erodiranih suspendiranih snovi iz HOE (slika 36b). Razvidna je velika prostorska spremenljivost, saj ob vremenskih vplivih na procese premeščanja vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so raba zemljišč, naklon in lastnosti tal.
Slika 36: Primerjava med povprečno letno količino suspendiranih snovi, ki se iz HOE prenese v reko Ledavo (a) in povprečno letno količino erodiranega suspendiranih snovi (b)
Figure 36: The comparison between the average annual quantity of sediment from the HOE is transferred into the river Ledava (a) and the average annual amount of eroded sediment (b)
Najbolj kritična območja, iz katerih se v povprečju letno prenese med 1,01 in 4,10 t/ha suspendiranih snovi, obsegajo površino 355,06 ha, kar predstavlja le 3,4 % celotnega vodozbirnega območja (preglednica 32). Območja iz katerih se v povprečju letno prenese med 0,51 in 1,0 t/ha, obsegajo 905,3 ha oziroma 8,6 % površin celotnega območja. Največji odstotek (58,6 %) vodozbirnega območja sicer obsegajo HOE, iz katerih se letno v povprečju prenese najmanj suspendiranih snovi (0,00 - 0,05 t/ha).
Preglednica 32: Pregled povprečnih letnih vrednosti suspendiranih snovi (t/ha), ki se iz HOE premešča s površinskih odtokom, razdeljen po razredih prenosa (2006 - 2013)
Table 32: Average annual values of sediment yield (t/ha) from HRU in five classes (2006-2013) Razred prenosa
(t/ha) Število enotnih
kombinacij Površina
(ha) Odstotek skupne površine (%)
Prenos suspendiranih
snovi (t/ha)
1,01 – 4,10 97 355,06 3,37 1,72
0,51 – 1,00 196 905,32 8,60 0,69
0,11 – 0,50 780 2245,50 21,33 0,23
0,06 – 0,10 383 855,62 8,13 0,08
0,00 – 0,05 1740 6163,80 58,56 0,01
Skupaj: 3196 10525,31 100,00 0,28
Povprečna letna količina suspendiranih snovi (0,28 t/ha), ki se premešča s prispevnih površin Ledavskega jezera, sovpada z izračunom na podlagi rabe tal in naklona (Komac in Zorn, 2005), ki sta ga za to območje prikazala Zorn in Mikoš (2010). Prostorsko heterogeno se v povprečju prenese med 0,3 t/ha/leto in 0,6 - 0,9 t/ha tal na leto (priloga K). Kako pomembno
na rezultate vpliva merilo grafičnih podlog in natančnost uporabljenih podatkov pri modeliranju, kažejo razlike v kartah na sliki 37 in prilogah od K do M. Raziskovalni center Evropske komisije (EC JRC) prikazuje dve karti. Na karti Stopnje erozije tal v Alpah (priloga L) so prikazane vrednosti izračunane s pomočjo modela RUSLE, ki so znatno višje od vrednosti, ki temeljijo na podlagi izračunov z modelom PESERA (priloga M). Povprečne letne izgube tal na vodozbirnem območju Ledavskega jezera, prikazane na karti modela PESERA, nihajo med 0,0 in 5,0 t/ha/leto. Ob tem je višja stopnja erozije tal opazna na SZ delu (Avstrija) vodozbirnega območja. Karta z vrednostmi modela RUSLE za to območje prikazuje stopnjo erozije med 1 in 50 t/ha/leto. Izseki iz omenjenih kart so prikazani na sliki 37. Bistvene razlike so v resoluciji (tj. velikost kvadratne celice) podlog, na katerih so bile izdelane: PESERA GTOPO30 (slika 37c) z resolucijo 1 km, erozija tal v Alpah (slika 37b) DEM z resolucijo 20 m in 40 m. Razlike so tudi v podatkih o rabi zemljišč. Medtem, ko so pri PESERA uporabljali CORINE 1990, so pri eroziji tal v Alpah uporabljali CORINE 2000/2006 (Panagos in sod., 2014). Komac in Zorn (2005) sta kot podlogo uporabljala karto dejanske rabe zemljišč in na podlagi vrednosti iz literature prikazala kombinacijo specifičnega sproščanja gradiva (t/ha/leto) pri naklonu nad 2 % oziroma nad 0 % in kategorije rabe tal (slika 37a).
Slika 37: Karte z vrisanim prispevnim območjem Ledavskega jezera s prikazom (a) specifičnega premeščanja tal (t/ha/leto) v Sloveniji z uporabo metode Komac in Zorn (2005), (b) stopnjo erozije tal
(t/ha/leto) v Alpah z uporabo modela RUSLE in (c) erozije tal (t/ha/leto) v Evropi z uporabo modela PESERA.
Figure 37: Maps with area of the Ledavsko jezero watershed for (a) specific soil loss (t/ha/yr) in Slovenia after the model of Komac and Zorn (2005); (b) erosion rate (t/ha/yr) in the Alps using RUSLE (2008) and (c)
soil erosion risk (t/ha/yr) using PESERA model (2003).
V povprečju se na nivoju HOE največ suspendiranih snovi (0,497 t/ha/leto) prenese na naklonih med 11 in 24 %. Na teh pobočjih se nahaja tudi največji odstotek površine (36,9
%) celotnega vodozbirnega območja. Iz preglednice 33 je razvidno, da so zemljišča na naklonu nad 50 % prav tako močno podvržena erozijskim procesom, vendar je skupni povprečni dotok suspendiranih snovi iz teh površin majhen, saj površine obsegajo le 3,52 % celotnega vodozbirnega območja. Iz HOE na naklonu med 0 in 11 % se premešča podobna
povprečna letna količina suspendiranih snovi kot na površinah HOE na naklonih med 24 in 35 %.
Preglednica 33: Povprečni letni prenos suspendiranih snovi (t/ha) in površine (ha), ki se s površinskim odtokom premešča iz HOE, glede na naklon
Table 33: Average annual sediment yield (t/ha) and area (ha) from HRU due to slope
NAKLON Površina
(ha) Odstotek površin (%) Prenos
suspendiranih snovi (t/ha/leto)
11-24 3893,13 36,99 0,50
>50 370,94 3,52 0,38
35-50 833,69 7,92 0,24
0-11 3732,75 35,46 0,15
24-35 1694,81 16,10 0,14
Skupaj: 10525,31 100,00 0,28
Glede na rabo zemljišč se v povprečju letno največ suspendiranih snovi (0,598 t/ha) na nivoju HOE prenese iz njiv z drenažnimi in osuševalnimi sistemi (AGRM), sledijo njive s 0,396 t/ha letno, območja vodnih teles in vinogradi. Kot je razvidno iz preglednice 34 se v povprečju letno najmanj suspendiranih snovi prenese iz HOE z vinogradi, gozdom in travniki z osuševalnimi sistemi (FESM). Urbana območja in travniki z relativno majhnim povprečnim letnim prenosom suspendiranih snovi iz HOE (0,088 t/ha in 0,045 t/ha) prispevajo 3,8 % skupne količine suspendiranih snovi.
Preglednica 34: Povprečni letni prenos suspendiranih snovi (t/ha), ki se s površinskim odtokom premešča iz HOE, glede na rabo tal vodozbirnega območja Ledavskega jezera
Table 34: Average annual sediment yield (t/ha) from HRU due to landuse ot the reservoir Ledavsko jezero watershed
RABA ZEMLJIŠČ Površina
(ha) Odstotek površin (%)
Prenos suspendiranih snovi
(t/ha/leto)
AGRR 3660,76 34,78 0,396
AGRM 340,94 3,24 0,598
URMD 635,75 6,04 0,088
FESC 1247,50 11,85 0,045
WATR 100,44 0,95 0,418
GRAP 86,06 0,82 0,367
FRST 4134,12 39,28 0,004
WETL 28,50 0,27 0,465
FESM 31,75 0,30 0,014
ORCD 259,50 2,47 0,002
Skupaj: 10525,31 100,00 0,278
Največ suspendiranih snovi se prenaša iz meljasto glinenih in glineno meljastih tal (gleji, psevdogleji). Ta tip tal se nahaja na 11,4 % površin vodozbirnega območja (preglednica 35), medtem ko največji delež (53,2 %) tal pokrivajo distrična in evtrična rjava tla različnih globin. Največji odstotek (39,5 %) glejev in psevdoglejev se nahaja na površinah z nakloni
med 11 in 24 %, sledijo površine z nakloni do 11 %, kjer se nahaja 30 % tega tipa tal in površine na naklonih med 24 in 35 %, kjer se nahaja 15 % glejev, psevdoglejev in oglejenih tal (priloga G). Ob tem se največji delež glejev in psevdoglejev nahaja v podpovodjih 1 (16,8
%), 2 (14,2 %) in 7 (17,8 %). V podpovodju 7 se hkrati nahaja največji delež rjavih tal (20,3
%), sledi podpovodje 15 z 12,6 %.
Preglednica 35: Povprečni letni prenos suspendiranih snovi (t/ha), ki se s površinskim odtokom premešča iz hidrološke odzivne enote (HOE), glede na tip tal v vodozbirnem območju Ledavskega jezera. V tej preglednici so tla, zaradi preglednosti, združena glede na opisne lastnosti zgornjega horizonta. Podroben
pregled prenosa suspendiranih snovi glede na tip tal je v Prilogi G
Table 35: Average annual sediment yield (t /ha), which is a run-off moved from the hydrologic response unit (HRU), according to the soil type in the watershed of Ledavsko jezero. In this table the soils are characterized
according to the descriptive characteristics of the upper horizon. Detailed overview of sediment yield due to the soil type can be found in Annex G
Opis tal Površina
(ha) Delež površine prisp.obm. (%)
Prenos suspendiranih snovi (t/ha/leto)
Distrična, evtrična rjava tla 5909,25 56,1 0,18
Oglejena in psevdooglejena rjava tla 3420,12 32,5 0,22
Gleji in psevdogleji 1195,94 11,4 0,39
Skupaj: 10525,31 100,0 0,28
Če strnemo zgoraj opisano, ugotovimo, da kritična območja, iz katerih se v povprečju letno prenese več kot 0,5 t/ha suspendiranih snovi, predstavljajo 11,97 % vodozbirnega območja Ledavskega jezera. Pri tem se največ suspendiranih snovi prenese s površin z naklonom od 11 – 24 % in nad 50%. Čeprav njive z osuševalnimi sistemi predstavljajo le 3,24 % vodozbirnega območja, se s teh površin premešča največja povprečna letna količina suspendiranih snovi (0,598 t/ha), sledijo njive (0,396 t/ha) in vinogradi (0,396 t/ha). Pri tem njive obsegajo 34,78 % površin in vinogradi 0,82 % vodozbirnega območja. Med najbolj erodibilnimi tipi tal so se izkazali gleji in psevdogleji, ki predstavljajo le 11,4 % površin z največjim deležem na naklonih do 11 % in oglejena ter psevdooglejena tla (32,5 %) na naklonih od 11 – 24 %, kar pomeni, da se iz slednjih letno prenese 286 t več suspendiranih snovi. Opisani tip tal, naklona in rabe zemljišč tvorijo merila za optimalno umeščanje ERM ukrepov v vodozbirno območje Ledavskega jezera.
5.4 IZBORERMUKREPOVZAVODOZBIRNOOBMOČJELEDAVSKEGAJEZERA