aeroposnetkov)
Figure 8: Lake Ledavsko jezero on aero and ortophoto images between 1987 and 2011, where an increase of delta and decrease of bay area in NW part of the reservoir is visible (Geodetic Institute of Slovenia, Archives
of aerial photos)
Zmanjšana površina nakazuje na zmanjšanje volumna zaradi odlaganja suspendiranih snovi, potrebnega za primarni namen. Podrobnejša ocena izgube volumna bi bila mogoča s ponovnim geodetskim posnetkom ali sodobno batimetrično analizo.
Na podlagi enačbe 3 smo izračunali, da znaša učinkovitost prestrezanja sedimenta (TE) v Ledavskem jezeru pri delovni vsebini 2,42 x 106 m3 in srednjem iztoku iz akumulacije (1,26 m3/s) 79,5 %, ki se pri minimalnem zagotovljenem odtoku (0,5 m3/s) iz akumulacije poveča na 88,9 %.
4.3 REKALEDAVA
Reka Ledava (nem. Limbach) je levi pritok reke Mure in je za Muro druga največja pomurska reka. Izvira pri vasi Pichla (občina Kapfenstein) na avstrijskem Štajerskem, na nadmorski višini 430 m. Dolžina reke do izliva v akumulacijo znaša 17,4 km, od tega 8 km poteka po avstrijskem ozemlju. Pred regulacijami je bila Ledava v večjem delu toka značilna nižinska reka z majhnim strmcem in počasnim tokom. Padavinski tok se zaradi pretežno ilovnatih naplavin, gričevnate krajine in dobro razvite hidrografske mreže (slika 11), hitro oblikuje. Zato so bile poplavne ravnice reke in njenih pritokov mokrotne in izpostavljene poplavam. Pred izgradnjo akumulacije je imela reka v poletnih mesecih zelo nizek vodostaj, saj ima zaradi gričevnatega površja in razmeroma položnih pobočij zelo nizek specifični odtok (5,8 l/s/km2; vodomerna postaja Čentiba) in odtočni količnik (21,6 %; vodomerna postaja Čentiba) (ARSO). Podrobneje so hidrološke lastnosti opisane v poglavju 4.4.6.3. Po oceni ekomorfološkega stanja Ledave (Vrhovšek in sod., 2007) je struga do Sotine sonaravno urejena z obrežno vegetacijo. Na odseku do Sv. Jurija je ob reki sklenjeni obrežni oleseneli pas vegetacije, vendar meandrov in tolmunov ter brzic ni opaziti. Zasenčenost zaradi drevesnih vrst je kar 80 %. Med Sv. Jurijem in Večeslavci je opaziti spodjedanje bregov na zavojih in ožinah, obrežna vegetacija je sestavljena pretežno iz močvirnih vrst.
Med Večeslavci in Pertočo je struga kanalizirana, brežine so utrjene s travo in občasnim grmičevjem, vendar spodjedanje bregov ni opazno.
4.3.1 Kakovost reke Ledave
V zadnji Oceni stanja rek v Sloveniji v letu 2011 Agencije RS za okolje je ekološko stanje reke Ledave ocenjeno kot dobro. V skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (2010) – mejne vrednosti razredov ekološkega stanja so koncentracije nitrata prestopile mejo za dobro ekološko stanje (9,5 mg NO3 / l) le v letu 2009 (preglednica 8). Po Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (2002) povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v vseh letih presežejo priporočene vrednosti za salmonidne (≤ 0,2 mg TP /l) in le v letu 2008 za ciprinidne vode (≤ 0,4 mg TP /l). Koncentracija skupnih suspendiranih snovi preseže priporočeno vrednost (≤ 25 mg TSS /l) le v letu 2009, ki so ga zaznamovale nadpovprečne količine padavin.
Preglednica 8: Povprečne letne koncentracije hranil in suspendiranih snovi v reki Ledavi med leti 2007 in 2012 z osnovnimi statističnimi vrednostmi (ARSO) in z mejnimi ter priporočenimi vrednostmi Table 8: Average annual concentrations of nutrients and total suspended solids in the river Ledava between
2007 and 2012 with basic statistical paramaters (ARSO) and with the threshold and recommended values
Leto
4.4 VODOZBIRNOOBMOČJELEDAVSKEGAJEZERA
Vodozbirno območje akumulacije Ledavsko jezero do jezu obsega 105,25 km2. Od tega se 33,7 km2 območja nahaja v Avstriji. Območje se razteza čez štiri občine v Sloveniji (Cankova, Rogašovci, Kuzma in Grad) in tri v Avstriji (Kapfenstein, St. Anna am Aigen in Neuhaus am Klausenbach). Značilna je razpršena poselitev s povprečno gostoto prebivalstva 63 ljudi/km2. Večja strnjena naselja se nahajajo v nižinskih predelih ob reki, kjer je Ledava ob tektonski prelomnici izoblikovala širšo dolino in ustvarila možnosti za gostejšo poselitev.
4.4.1 Geologija in geomorfologija
Vodozbirno območje sestavlja (i) strmejši in višji relief v povirju reke Ledave (Avstrija), kar je posledica trše geološke sestave karbonskih filitnih skrilavcev in bazaltnega tufa, vulkanskega porekla in (ii) homogeno gričevje, kjer prevladujejo terciarni laporji ter gline (Žlebnik, 1978). Območje porečja Ledave in njenih pritokov je po geološki zgradbi iz obdobja miocena (slika 9). Ker so kamnine slabo sprijete, so močno podvržene delovanju zunanjih sil. Proti koncu pliocena je rečna erozija površje postopno spremenila v gričevnat svet. Debelina spodnjih pliocenskih plasti znaša od 600 do 800 m. Sestavljajo jih kremenovi peski in peščene gline. Pod njimi so glinaste plasti, predvsem v dolinah in na spodnjih delih pobočij, zato so doline vlažne. Na območju naselij Ocinje, Sotina in Serdica, tik ob avstrijski meji, prihajajo na površje paleozojski glineni skrilavci. Ti so odpornejši, zato so reliefne oblike bolj strme in izstopajo od ostale terciarne okolice. Sledi v površinski izoblikovanosti Goričkega je pustilo tudi vulkansko delovanje na prehodu iz spodnjega v srednji pliocen.
Središče vulkanizma je bilo v okolici Gleichenberga (Avstrija), v Sloveniji se ostanki bazaltnih tufov iz vulkanskega obdobja nahajajo na območju Gradu (Program …, 2007).
Menjavanje terciarnih in kvartarnih glinenih, ilovnatih, peščenih in prodnatih sedimentov, ki so slabo sprijeti, lahko vodi k usadom in polzenju tal. Na Goričkem so usadi sicer manjši, a številni (Gams, 1959). Tudi Natek (1996) navaja, da lahko slabo sprijeti glinasti in peščeni oligocenski in miocenski sedimenti ob poletnih neurjih sprožijo desetine ali celo stotine zemeljskih plazov. Komac in Zorn (2009) sta poskušala s kvantitativnim pristopom ugotoviti, kakšno je razmerje med plazenjem in drugimi geomorfnimi procesi. Ugotovila sta, da največ plazov (48,9 %) nastane pri naklonih 9° (15,4 %), ki obsegajo tudi največji delež površine (48,9 %). Pri tem je relativna plazovna stopnja najvišja na zahodnem Goričkem.
Slika 9: Geološka karta vodozbirnega območja Ledavskega jezera (Krajinski park Goričko in Geološki zavod