• Rezultati Niso Bili Najdeni

Bakadorova, O. in Raufelder, D. (2015). Perception of teachers and peers during adolescence: Does school self-concept matter? Results of a qualitative study.

Learning and Individual Differences 43, 218-225. Pridobljeno s http://dx.doi.org/10.1016/j.lindif.2015.08.035

Bardorfer, A. (2013). Medosebni stik med učiteljem in študenti: nova opredelitev za visokošolski prostor. Psihološka obzorja. 22, 105–114. doi: 10.20419/2013.22.381 Batistič Zorec, M. (2013). Teorije v razvojni psihologiji (Elektronski vir). Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bečaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bečaj, J. (2001). Razrednik in šolska kultura. Sodobna pedagogika 52(1), 32–44.

Bečaj, J. (2005). Radi bi imeli strpne in solidarne učence, silimo jih pa v tekmovalnost in individualizem. Vzgoja in izobraževanje. XXXVI(6), 16-22

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 [Elektronski vir]/urednika Janez Krek in Mira Metljak, http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf

Bergermann, U. (2005). Narratives in Cybernetics Logic? Wiener's and Ashby's Histories of Science. Pridobljeno s http://web.mit.edu/comm-forum/mit4/papers/bergermann.pdf2

Brenčič, I. (2010). Izkušnje učiteljev pri delu z učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 271–298).

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Bronfebrenner, U. (1994). Ecologycal Models of Human Development. Pridobljeno s http://www.psy.cmu.edu/~siegler/35bronfebrenner94.pdf

Caf, B. (2010). Samopredstavitev otroka s posebnimi potrebami in načrtovanje intervencije. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 337–

360). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

117

Caf, B. (2015). Pogled otrok s posebnimi potrebami na proces lastnega šolanja (Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s:

http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3145

Centra, J. A. in Potter, D. A. (1980). School and Teacher Effects: An Interrelational Model. Review of Educational Research, 50(2), 273–291. Pridobljeno s http://www.jstor.org/stable/1170147

Clement Morrison, A. (2008). Vloga staršev pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. V M. Kavkler, A. Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah, S. Viola, Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja-izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 197–204). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Cugmas Z., Kepe - Globevnik, N., Pogorevc Merčnik, J. in Štemberger, T. (2010).

Vpletenost staršev v otrokovo šolanje. Sodobna pedagogika, 61(2), 318–337 Čačinovič Vogrinčič, G. (2002). Koncept delovnega odnosa v socialnem delu. Socialno

delo, 41(2), 91–96

Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

Čačinovič Vogrinčič, G. (2013). Spoštovanje otroštva. V T. Kodele in N. Mešl (ur).

(2013). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. (str. 11-40). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Delors, J. (1996). Učenje: Skriti zaklad. Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje. UNESCO (prevod). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Đurić, S., Popović Ćitić, B. in Meško, G. (2010). Usmerjeni skupinski intervju v pedagoškem raziskovanju. Socialna pedagogika 14(1), 37-62

Domović, V. (1999). Šolska klima – kako in zakaj jo meriti? Psihološka obzorja, 8(2-3), 167–190. Pridobljeno s

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&sqi=2&ve d=0ahUKEwiYt9KjkKvNAhXIXRQKHY2nCnEQFggfMAE&url=http%3A%2F

%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-

8FMLR7PS%2F877b3a87-2bcf-4f60-9cf4-Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

118

09e4fde5fcfa%2FPDF&usg=AFQjCNFk4LcGD5Sm1fgIdT_60IQx8HkfYw&sig2

=NWNosfW3UuzwaclCJ5mPcg&bvm=bv.124272578,d.bGg

Ferguson, D. L., Kozleski, E. B. in Smith, A. (2001). Transformed, Inclusive Schools: A Framework to Guide Fundamental Change in Urban Schools. National Institute for Urban School Improvement. U.S. Department of Education, Office of Special Education Programs: University of Colorado at Denver. Pridobljeno s http://eric.ed.gov/?id=ED460172

Fredrickson, N. L. in Furnham, A. F. (2001). The long-term Stability of Sociometroc Status Classification: A Longitudinal Study of Included Pupils Who Have Moderate Leraning Difficulties and their Mainstream peers. Journal of child Psychology and

Psychiatry, 42(5, 581–592. Pridobljeno s

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1469-7610.00754

Fredrickson, N. L. in Furnham, A. F. (1998). Sociometric-Status-Group Classification of Mainstreamed Children Who Have Moderate Learning Difficulties: An Investigation of Personal and Environmental Factors. Journal of child Psychology and Psychiatry 90(4), 772-783. Pridobljeno s http://dx.doi.org/10.1037/0022-0663.90.4.772

Glaser, G. Barney in Strauss, L. Anselm (1967): The discovery of grounded theory:

strategies for qualitative research. New York: Aldine.

Glasser, W. (1994). Kontrolna teorija: kako vzpostaviti učinkovito kontrolo nad svojim življenjem. Ljubljana: Taxus.

Glasser, W. (1998). Teorija izbire. Nova psihologija osebne svobode. Radovljica: TOP:

Regionalni izobraževalni center.

Glasser, W. (1998). Dobra šola. Vodenje učencev brez prisile. Radovljica: TOP:

Regionalni izobraževalni center.

Glasser, W. (2000). Realitetna terapija v praksi. Radovljica: MCA.

Grabeljšek, V. (2011). Šolska kultura in klima v slovenskih srednjih šola (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s:

http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/554

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

119

Hamre, B. in Pianta, R. C. (2006). Student-Teacher Relationships. Pridobljeno s

http://www.pearweb.org/conferences/sixth/pdfs/NAS-CBIII-05-1001-005-hamre%20&%20Pianta%20proof.pdf

Hankova, M. in Vavrova, S. (2016). Emotional and Social Needs of Integrated Disabled Students in Secondary School Enviroment. Procedia-Social and Behevioral Sciences Journal. 217, 229–238

Hattie, J. A. C. (2009). Visible learning: a synthesis of over 800 meta-analyses relating to achievement. London; New York: Routledge.

Jereb, A. (2011a). Učno okolje kot dejavnik pomoči učencem z učnimi težavami. V S.

Pulec Lah in M. Velikonja (ur). (2011). Učenci z učnimi težavami. Izbrane teme (str. 68–79). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Jereb, A. (2011b). Strategije vrstniške pomoči za učence z učnimi težavami. V S. Pulec Lah in M. Velikonja (ur). (2011). Učenci z učnimi težavami. Izbrane teme (str. 94–

109). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Jereb, A. (2011c). Partnersko sodelovanje med učitelji in starši kot dejavnik pomoči učencem z učnimi težavami. V S. Pulec Lah in M. Velikonja (ur). (2011). Učenci z učnimi težavami. Izbrane teme (str. 110–125). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kalin, J., Resman, M., Šteh, B., Mrvar, P., Govekar-Okoliš, M., Mažgon, J. (2009).Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Kavkler, M. (2005). Vpliv specifičnih učnih težav na sposobnost socialne integracije.

Sodobna pedagogika, 56(4), 56–67.

Kavkler, M. (2008). Dejavniki inkluzivne vzgoje in izobraževanja v državah Evropske unije. V M. Kavkler, A. Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah, S.

Viola, Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 31–39). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Kavkler, M. (2009). Učiteljeva vloga pri uresničevanju inkluzije. Vzgoja in izobraževanje, XL(5-6), 6-11

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

120

Kobolt, A. (1999). Mladostnikova samorazlaga in individualno vzgojno načrtovanje.

Socialna pedagogika, 3(4), 323–356

Kobolt, A. Teoretične osnove socialnopedagoških intervencij. Socialna pedagogika, 3(4), 7–26

Kobolt, A. (2010). Izstopajoče vedenje, šola, družbeni kontekst. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 7–23). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kobolt, A. in Rapuš Pavel, J. (2006). Osnove interveniranja. V M. Sande, B. Dekleva, A.

Kobolt, Š. Razpotnik in D. Zorc - Maver (ur.), Socialna pedagogika: izbrani koncepti stroke (str. 87–103). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Košir, K. (2013). Socialni odnosi v šoli. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Maribor: Subkulturni azil.

Košir, K. in Pečjak, S. (2007). Dejavniki, ki se povezujejo s socialno sprejetostjo v različnih obdobjih šolanja. Psihološka obzorja 16 (3), 49-73. Pridobljeno s http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2007_3/kosir.pdf

Košir, K., Licardo, M., Tement S. in Habe K. (2014). Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli.

Psihološka obzorja 23, 110-124. Pridobljeno s http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2014/kosir_et_al.pdf

Kovšca, A. (2014). Svetovalna storitev v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter razlogi za njeno uvedbo. Šolsko svetovalno delo XVIII(1-2), 13-17 Lebarič, N., Kobal Grum, D. in Kolenc, J. (2006). Socialna integracija otrok s posebnimi

potrebami. Ljubljana: Didakta.

Lojk, L. (2001). Realitetna terapija. Dialog: zbornik Prvih študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, 8.–9. junij 2001, Rogla, Slovenija/uredila Janko Bohak, Miran Možina.

Magajna, L. (2008). Pristopi k preprečevanju učnih težav, priporočila za pomoč. V L.

Magajna, S. Pečjak, C. Peklaj, G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bregar Golobič, M.

Kavkler in S. Tancig (ur.), Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila (str. 61–70). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

121

Magajna, L. in Pečjak, S. (2008). Močna področja in socialna vključenost – pomembni varovalni dejavniki pri učencih z učnimi težavami. V L. Magajna, S. Pečjak, C.

Peklaj, G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bregar Golobič, M. Kavkler in S. Tancig (ur.), Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila (str. 133–148).

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Magajna, L., Čačinovič Vogrinčič, G., Kavkler, M., Pečjak, S. in Bregar - Golobič, K.

(2008). Učne težave v osnovni šoli. Koncept dela. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2002). Nekatere kritične točke sistema izobraževanja v Sloveniji, zlasti izobraževanja učiteljev. V K. Bergant in K. Musek Lešnik (ur.), Šolska neuspešnost med otroki in mladostniki: vzroki – posledice – preprečevanje (str. 48–

53). Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Marentič Požarnik, B. (2003). Temelji uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami so ustrezno usposobljeni učitelji. Sodobna pedagogika, 54(120), posebna izdaja, 104–113

McCormick, M. P. in O'Connor, E. E.(2015). Teacher-child relationship Quality and academic achievement in elementary school: Does gender matter? Journal of Educational Psychology 107(2), 502–516. Pridobljeno s http://dx.

doi.org/10.1037/a0037457

McNamara Barry, C. in Wentzel, K.R. (2006). Friend Influence on Prosocial Behavior:

The Role of Motivational Factors and Friendship Characteristics. Developmental Psychology 42(1), 153–163. doi: 10.1037/0012-1649.42.1.153

Mehrabian, A. (1971). Silent Messages. Wadsworth Publishing Company. Inc Belmont, CA: pridobljeno s http://www.scribd.com/doc/98446772/Albert-Mehrabian-Silent-Messages-1971#scribd

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

Mikuš-Kos, A. (2002). Šolska klima - ustvarjanje otrokom prijazne šole. V K. Bergant, K. Lešnik Musek (ur). (2002). Šolska neuspešnost med otroki in mladostniki : vzroki

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

122

- posledice – preprečevanje (str. 99-105). Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Musek, J. (2003). Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem.

Psihološka obzorja, 12(3), 79–92

Novljan, E. (2004). Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami pri zgodnji obravnavi.Ljubljana : Zveza Sožitje

Opara, B., Barle Lakota, A., Globačnik, B., Kobal Grum, D., Košir, S., Macedoni - Lukšič, M., Zorc - Maver, D., Bregar - Golobič, K., Molan, N., Vovk Ornik, N. in Klavžar, K. (2010). Analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana: JRZ Pedagoški inštitut.

Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana:

Centerkontura.

Opara, B. (2015). Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura.

Pajnik, M. in Bajt, V. (2009). Biografski narativni intervju aplikacija na študije migracij. Dve domovini 30. Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFYT8MKC/

Papalia, D. E., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.

Peček, M. in Lesar, I. (2006). Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost. Ljubljana:

Sophia.

Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Valenčič Zuljan, M., Ajdišek, N.

(2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli.

Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Peklaj, C. in Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pianta, R. C. (2001) Student-Teacher Relationship Scale. Pridobljeno s http://curry.virginia.edu/uploads/resourceLibrary/STRS_Professional_Manual.pdf

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

123

Pianta, R. C., Hamre, B. in Stuhlman, M. (2003). Relationships between teachers and children. V Reynolds, W. M., Miller G. E. in Weiner I. B. Handbook of psychology, 7, Educational Psychology, 199–234. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/profile/Kathryn_Wentzel/publication/228049252_Sc hool_Adjustment/links/0a85e537392e253057000000.pdf#page=223

Powers W. T. (2003). Perceptual Control Theory. A Model for Understanding the Mechanisms and Phenomena of Control Pridobljeno s http://www.pctweb.org/PCTUnderstanding.pdf

Prah, A. ( 2011). Socialne spretnosti učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v osnovni šoli (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).

Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/586

Pretnar, T. (2012). Medkulturna analiza stališč učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Puklek Levpušček, M in Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Rapuš Pavel J. (1999). Pomen samopredstavitve mladostnic – primerjava uradne dokumentacije s tem, kar same povedo o sebi. Socialna pedagogika, 3(4), 377–406 Rapuš Pavel, J. (2010). Značilnosti disciplinskih problemov in odzivi učiteljev pri delu z učenci s čustvenimi vedenjskimi in socialnimi težavami. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 241–269). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Reyes, M. R., Brackett, M. A., Rivers, S. E., White, M. in Salovey, P. (2012). Classroom Emotional Climate, Student Engagement, and Academic Achievemnet.Journal of Educational Psychology, 104, 700-712. doi:10.1037/a0027268

Schiepek, G. (2008). Psychoterapy as Evidence-Based process Management: A contribution to Proffessionalism Beyond the Standard Model. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo, 2(1-2), 7–19

Schiepek, G., Ludwig - Becker, F., Helde, A., Jagdfeld, F., Petzold, E. R. in Kröger, F.

(2000). Sinergetika za prakso: terapija kot spodbujanje samoorganizirajočih

procesov. Pridobljeno s

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

124

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&cad=rj a&uact=8&ved=0ahUKEwi8kcya_6vMAhXGC8AKHbbYBfkQFggfMAE&url=htt

p%3A%2F%2Fwww.fsd.uni-lj.si%2Fmma%2FSchiepek%2520-%2520Sinergetika%2520za%2520prakso%2F2008061710003252%2F&usg=AF QjCNFag4VooF4P-spzLBIvdlW6pmdZ6w&sig2=Rh1Nmk-xiFvcdZpe8AJM1A

Schmidt, M. (2001). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo.

Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor.

Schmidt, M in Čagran, B. (2011). Stališča slovenskih učiteljev o vplivu integracije/

inkluzije na učence z različnimi vrstami posebnih potreb v osnovni šoli. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, 14 (1/2), 55-73

Selinšek Jahić, V. (2014). Tutorstvo kot medvrstniška pomoč. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 29(3), 147-162

Sekušak Galešev S. in Stančić, Z. (2010). Samozavedanje in stališča učencev s težavami pri učenju do pomembnih oseb v inkluzivnem izobraževanju. V: Tretja mednarodna konferenca o specifičnih učnih težavah v Sloveniji: Specifične učne težave v vseh obdobjih (str. 81-90). Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

Skalar, V. (1999). Osebe s posebnimi potrebami – konceptualne iztočnice. Sodobna pedagogika, 50 (1), 120–137

Skalar, V. (2003). Socialna integracija otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v osnovni šoli. Šolsko svetovalno delo, VII(3/4), 8–14

Stone, W. L. in La Greca, A. M. (1990). The Social Status of Children with Leraning Disabilities. A reexamination. Journal of Learning Disabilities. 23(1), 32–37.

Pridobljeno s

http://online.sagepub.com.nukweb.nuk.unilj.si/search?fulltext=The+Social+Statu s+of+Children+with+Learning+Disabilities&src=hw&andorexactfulltext=and&

submit=yes&x=18&y=10

Šugman Bohinc, L. (2003). Od nezmožnosti komunicirati k uspešnemu komuniciranju.

Emzin XIII(3-4), 81–85.

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

125

Šugman Bohinc, L. (2011). Učenci z učnimi težavami. Izvirni delovni projekt pomoči.

Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Šugman Bohinc, L (2013). Otroštvo in otrokov glas v starih in novih raziskavah o otrocih.

V T. Kodele in N. Mešl (ur). (2013). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. (str.

65-78). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Tickle-Degnen, L. in Rosenthal, R. (1990). The Nature of Rapport and Its Nonverbal Correlates. Psychological Inquiry: An International Journal for the Advancement of Psychological Theory, 1(4), 285–293. Pridobljeno s http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1207/s15327965pli0104_1

The William Glasser Institute. Pridobljeno s

http://www.wglasser.com/images/faculty_rtc/brain_works.pdf

Tomori, M. (2002). Šolska neuspešnost kot dejavnik tveganja za celostni osebnostni razvoj. V K. Bergant in K. Musek Lešnik (ur.), Šolska neuspešnost med otroki in mladostniki: vzroki-posledice-preprečevanje (str. 16–18). Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju(Elektronski vir).

Ljubljana: pedagoška fakulteta

Vovk Ornik, N. (2009). (Aktivna) vloga učitelja v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje XL(5-6), 12-16

Watzlawick, P., Beavin, H. J. in Jackson, D. D. (1967). Pragmatics of Human Communication- A Study of International Patterns, Pathologies and Parodoxes.

New York: W. W. Norton. Pridobljeno s

http://people.unica.it/ernestinagiudici/files/2014/03/WATZLAVICK.pdf

Wentzel, K. R. (1999). Social-Motivational Processes and Interpersonal Relationships:

Implications for Understanding Motivation at School. Journal of Educational Psychology, 91(1), 76–97.

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

126

Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.

Zabukovec, V. (1998). Merjenje razredne klime: priročnik za učitelje. Ljubljana:

Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva.

Zakon o osnovni šoli (ZOsn) (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF in 63/13). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), Uradni list RS, št. 58/2011 (22. 7. 2011). Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714

Zupančič, R. (1997). Teorija izbire in realitetna terapija. Psihološka obzorja 1-2 ,

133-145. Pridobljeno s:

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=6&cad=rja&

uact=8&ved=0ahUKEwj4-8DOk7zNAhULuxQKHegGDSgQFgg5MAU&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.s i%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-LX5R5HZN%2Fcf5c9601-

d90d-4e28-b805-9d11a050efad%2FPDF&usg=AFQjCNHCWbzMFGyYBFZI7wWfgVx4VChv4g

&sig2=BtzyDDmVeKn9JUsGQW_J1Q

Arzenšek Krajačič, H. (2016). Socialni odnosi učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, magistrsko delo.

127