MATRIÈNI PRIKAZI NACIONALNIH RAÈUNOV ZA LETO 1998 1. MALA MATRIKA 1998

V matriki prikazujemo in povezujemo posamezne faze delovanja narodnega gospodarstva: proizvodnjo (ustvarjanje dohodka), razdelitev dohodka in potrošnjo; pri tem v vsaki fazi posebej izkazujemo odnose s preostalim svetom (tujino). Matriko sestavlja veriga sedmih raèunov: raèun blaga, raèun proizvodnje, raèun ustvarjanja dohodka, raèun razdelitve dohodka, raèun uporabe dohodka, raèun kapitala in raèun tujine. Matrièni prikaz povezuje podatke: input-output tabele (prikazane na raèunu blaga in raèunu proizvodnje), raèuna tujine, raèunov ustvarjanja, razdelitve in uporabe dohodka ter raèuna kapitala na ta naèin, da je na diagonali razvidna veriga osnovnih narodnogospodarskih agregatov. Povezava sistema raèunov v matrièno obliko zagotavlja konsistentnost ocen in projekcij posameznih makroekonomskih agregatov. Matrièni pristop k prikazovanju ocen (za preteklost in prihodnost) je uporabljen tudi zaradi bogatejših analitiènih možnosti in veèje preglednosti. Matrièni prikaz zahteva enako definiran tok v vrsticah in stolpcih matrike. Matrika je oblikovana tako, da so v vrsticah prikazani viri za posamezen raèun, v stolpcih pa poraba iz navedenega raèuna. Polja matrike so oznaèena z dvoštevilèno oznako. Prva številka identificira zaporedno številko raèuna, na katerem je kategorija knjižena kot prihodek, druga številka ponazarja zaporedno številko raèuna, na katerem je kategorija prikazana kot poraba.

6. 2. SREDNJA MATRIKA 1998

Stran 36

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

Srednja matrika poskuša podati celovit prikaz ekonomskih dogajanj v državi, ki bi ga lahko primerjali s pogledom iz ptièje perspektive. Pomembna prednost tega matriènega prikaza je v tem, da je mogoèe na ta naèin na enem mestu prikazati celo verigo narodnogospodarskih agregatov, pa tudi vse pomembnejše vrste transakcij, ki nanje vplivajo. Agregate, prikazane v zbirni matriki, je mogoèe razèleniti po posameznih skupinah transakcij in osnovnih sektorjih.

Vsebino matrike smo poskušali prilagoditi tako specifiènim namenom uporabe te matrike kot tudi razpoložljivim podatkovnim virom. V tem okviru je mogoèe prikazano vsebino matrike interpretirati kot kompromis med 1%'0#/#64+-'0#%+10#.0+*4#¥701845.18'0+,'<#.'61 1.6. Bruto investicije in spremembe zalog 1.7. Izvoz blaga in nefaktorskih storitev 2.1. Bruto vrednost proizvodnje 3.2. Bruto domaèi proizvod 3.4. Subvencije

4.3 Sredstva za zaposlene domaèih delodajalcev domaèim delavcem, davki na proizvodnjo in uvoz, bruto poslovni presežek in bruto raznovrstni dohodek 4.7. Faktorski in transferni prilivi iz tujine ter poraba nerezidentnih gospodinjstev na

domaèem trgu

5.4. Bruto razpoložljivi dohodek za porabo na domaèem trgu 6.5. Bruto varèevanje

7.1. Uvoz blaga in nefaktorskih storitev 7.3. Izdatki za delo nerezidentov

7.4. Enostranski transferji in izdatki za kapital v tujino 7.5. Poraba rezidentnih gospodinjstev v tujini 7.6. Saldo tekoèih transakcij s tujino

minimalno potrebno analitièno vsebino in razpoložljivimi podatki. Struktura matrike je avtorsko delo dr. Ivo Lavraèa, kvantifikacije pa so bile izdelane s sodelovanjem širšega bilanènega tima v okviru programa dela ZMAR. V skladu z navedeno metodologijo ZMAR smo tudi pri izdelavi srednje matrike za leto1998 izhajali iz doloèenih agregacij, poenostavitev sistema nacionalnih raèunov, tako glede stopnje razèlenitve sektorjev in tokov kot tudi glede natanènosti virov podatkov.

Dohodki, ki pripadajo posameznim sektorjem na osnovi angažiranja proizvodnih faktorjev v proizvodnem procesu, so razèlenjeni podobno kot v statistiki BDP (na sredstva za zaposlene, davke na proizvodnjo in na uvoz, subvencije) s tem, da sta bruto poslovni presežek in bruto raznovrstni dohodek kot sorodni bilanèni kategoriji (od katerih se prva nanaša na korporativna, druga pa na nekorporativna podjetja) združena. Ostale razdelitvene transakcije so združene v štiri širše skupine tokov: obresti, drugi dohodki od kapitala, neposredni davki in prispevki ter drugi transferji.

Kot samostojna postavka so tako prikazane edino obresti, ostale tri skupine združujejo po veè vrst tokov, ki jih identificira ESA. Tako tok “drugi dohodki od kapitala” vkljuèuje dividende in druge oblike udeležbe na dobièku, del profita, ki si ga izplaèajo podjetniki, dohodke od neposrednih tujih naložb, najemnine za oddajo zemlje. Tok “neposredni davki in prispevki” vkljuèuje davke na dohodek in premoženje ter socialne prispevke. Tok “transferji”

vkljuèuje druge razdelitvene transakcije, od katerih so najpomembnejši socialni prejemki prebivalstva, vkljuèno s pokojninami.

Matrika raèunov združuje konsistenten sintetièni prikaz za narodno gospodarstvo kot celoto in prikaz najpomembnejših delitvenih transakcij razèlenjeno po institucionalnih sektorjih. Matrika raèunov je zato še zlasti pomembna za analizo povezav med razliènimi sektorji, ki se vzpostavljajo z vkljuèitvijo skupin sorodnih institucionalno opredeljenih subjektov v medsebojne transakcije. V matriki so prikazane omenjene povezave v letu 1998. Z vkljuèitvijo izdelane matrike v makroekonomske modele pa je možno simulirati rezultate teh povezav tudi za prihodnost. Integracija razèlenjenih podatkov poleg tega omogoèa analiziranje uèinkov razliènih ukrepov ekonomske politike v medsebojni povezavi. Ena temeljnih znaèilnosti matrike je prikaz osnovnih strukturnih podatkov. Modeli, ki

Stran 38 DELOVNI ZVEZKI ZMAR 6CDGNC54'&0,#/#64+-#0#%+10#.0+*4#¥7018

&GNQ -CRKVCN &CXMKPC

RTKPWXQ\ 5WDX 5TGF\C

\CRQUN

RTGUG2QUNl TC\FQJ

2QFLGVLC

TC\FGNKVGX &TlCXC

TC\FGNKVGX )QURQF

TC\FGNKVGX 1DTGUVK &TWIKFQJ MCRKVCNCQF

0GRQUT FCXMKKP

RTKUR 6TCPU

&GNQ -CRKVCN

&CXMKPCRTQK\XKPWXQ\

5WDXGPEKLG

5TGFUVXC\C\CRQUNGPG

2QUNRTGUGlGMTC\FQJ

2QFLGVLCTC\FGNKVGX

&TlCXCTC\FGNKVGX

)QURQFKPLUVXCTC\FGNKVGX

1DTGUVK

&TWIKFQJQFMCRKVCNC

0GRQUFCXMKKPRTKURGXMK

6TCPUHGTLK

2QFLGVLCWRQTCDC

&TlCXCWRQTCDC

)QURQFKPLUVXCWRQTCDC

)QURQFKPLUVXCRQVTQwPLC 4CÅWPMCRKVCNCRQFLGVLC 4CÅWPMCRKVCNCFTlCXC 4CÅWPMCRKVCNCIQURQFK 4CÅWPKPXGUVKEKL 4CÅWPHKPCPÅPKJUCNFQX +PXGUVKEKLGXQUPUTGFUVXC +PXGUVKEKLGX\CNQIG

8UG

6WLKPC

5MWRCL

8KT1EGPG</#4

Stran 39 MATRIKA NACIONALNIH RAÈUNOV

4CÅWPMCRKVCNCFT^lCXC

4CÅWPMCRKVCNCIQURQFK

Stran 40

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

izhajajo iz te matrike, so zato še posebej ustrezna analitska podlaga za tiste odloèitve ekonomske politike, na katere lahko razliène strukturne znaèilnosti zelo pomembno vplivajo.

Zaradi bogatejših analitiènih možnosti je bil uporabljen matrièni pristop, ki omogoèa neposredno uporabo prikazanega sistema raèunov kot baze ekonomskih modelov. Matrièni pristop je poleg tega primernejši za prikazovanje projekcij tokov v bodoènosti. Matrièni pristop zahteva enako definiran tok v vrsticah in stolpcih matrike. Posamezne tokove oznaèujemo s koordinatami zaporednih številk vrstic (prva številka) in stolpcev matrike (druga številka), pri èemer so v vrsticah prikazani denarno izraženi prilivi na posamezni raèun, v stolpcih pa odlivi s tega raèuna.