Raèuni kapitala prikazujejo, kako sektorji oblikujejo svoje finanène preseke oziroma primanjkljaje, kot razliko med svojim varèevanjem in investicijami.
Stran 30
DELOVNI ZVEZKI ZMAR Bruto investicije so sestavljene iz:
- bruto investicij v osnovna sredstva in - sprememb v zalogah
4.1. BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (P. 51 Gross fixed capital formation)
Bruto investicije v osnovna sredstva vkljuèujejo:
- nakupe (zmanjane za prodaje obstojeèih) osnovnih sredstev, ki jih opravijo rezidenèni proizvajalci v obraèunskem obdobju,
- poveèanje vrednosti neproizvedenega premoenja rezidenènih enot.
Bruto investicije v osnovna sredstva sestoje iz pozitivnih in negativnih vrednosti.
a) pozitivne vrednosti predstavljajo:
- nova in obstojeèa osnovna sredstva, ki so : kupljena, pridobljena z barter posli, pridobljena kot kapitalni transferji v naravi, pridobljena s finanènim lizingom, osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe, - veèje izboljave osnovnih sredstev in
- rast naravne aktive (kot npr. dolgoletnih nasadov, osnovne èrede).
b) negativne vrednosti (prodaja obstojeèih osnovnih sredstev se knjii kot negativna nabava) vkljuèujejo obstojeèa osnovna sredstva, ki so : prodana, odstopljena kot barter, odstopljena kot kapitalni transfer v naravi in osnovna sredstva, ki so unièena, zavrena kot odpadki.
Bruto investicije ne vkljuèujejo:
a) transakcij, vkljuèenih v vmesno porabo kot npr.:
- nabave drobnega orodja za proizvodnjo, - obièajnih popravil in vzdrevanja, - nakupov oroja in obrambnih sistemov,
- nabave osnovnih sredstev, ki se uporabljajo po pogodbi o operativnem lizingu,
b) transakcij, knjienih kot spremembe v zalogi, kot npr:
- ivali, ki se rede za zakol (vkljuèno s perutnino), - dreves, ki se vzgajajo za posek,
c) strojev in opreme, ki jih gospodinjstva pridobivajo za finalno porabo (ki so zajeta v konèno potronjo gospodinjstev)
d) katastrofalnih izgub na osnovnih sredstvih (npr. kultiviranih nasadih, osnovni èredi) zaradi bolezni, kode, povzroèene s poplavami, poari.
Investicije v osnovna sredstva se knjiijo, ko se prenese lastnitvo na institucionalno enoto, ki jo namerava nadalje uporabljati v proizvodnji.
Odstop od tega splonega pravila je potreben v primeru finanènega lizinga in proizvodnje za lastne potrebe. Sredstva, pridobljena s finanènim lizingom, so knjiena, kot bi uporabnik postal lastnik, v trenutku, ko pridobi pravico do njihove uporabe. Proizvodnja osnovnega sredstva za lastne potrebe je knjiena, ko je le-to proizvedeno.
Bruto investicije v osnovna sredstva so knjiene po kupèevih vrednostih, vkljuèno s stroki instalacije in drugimi stroki prenosa lastnitva. Èe osnovno sredstvo proizvede proizvajalec sam za lastne potrebe, ga vrednoti po osnovnih vrednostih podobnih osnovnih sredstev (kar pomeni poveèanje za poslovni preseek oziroma raznovrstni dohodek) ali po strokih proizvodnje, èe podatki o osnovnih vrednostih podobnih osnovnih sredstev niso na
razpolago.
V skladu z ESA-95/ SNA 93 in slovenskimi raèunovodskimi standardi osnovna sredstva sestavljajo dve veliki skupini:
1. PROIZVEDENA OSNOVNA SREDSTVA, ki vkljuèujejo:
a) opredmetena osnovna sredstva (zgradbe in objekti, stroji, oprema in prometna sredstva, dolgoletni nasadi in osnovna èreda) in
b)neopredmetena osnovna sredstva (tudije, projekti in raziskovalna dela, programska oprema, licence, patenti in blagovne znamke, izvirniki oz. originali na podroèjih filma, glasbe ipd).
2. NEPROIZVEDENA NEFINANÈNA OSNOVNA SREDSTVA (poveèanje vrednosti zemljiè in stroki transakcij neproizvedenih nefinanènih osnovnih sredstev)
Proizvedena osnovna sredstva se delijo na nova osnovna sredstva (skupaj z uvozom rabljene opreme) in na stroke transakcij obstojeèih osnovnih sredstev.
V srednji matriki prikazujemo tudi investicije v osnovna sredstva, razèlenjeno po osnovnih sektorjih. Ustvarjene investicije nekorporativnih podjetij v sektorju gospodinjstev (fiziènih oseb) smo ocenili (glej 21. vrstica 20. stolpec) na osnovi podatkov izdatkovne strukture BDP o bruto investicijah v osnovna sredstva (Vir: Statistiène informacije ) in ocenjenega delea investicij fiziènih oseb. V sektorju drave bruto investicije v osnovna sredstva (21. vrstica 19.
stolpec) vkljuèujejo le ustvarjene investicije v sektorju, plaèila iz dravnega proraèuna, ki so namenjena za nalobe v sektor podjetij, (investicije v ceste - DARS, v drugo prometno infrastrukturo, energetiko in kmetijstvo) pa so upotevana kot kapitalni transfer (iz raèuna drave na raèun podjetij - glej 18. vrstica 19. stolpec). Viino omenjenih kapitalnih transferjev smo ugotovili iz podatkov o investicijskih odhodkih dravnega proraèuna (Vir: Bilten MF:
Tabela IV. - Odhodki dravnega proraèuna). Investicije v osnovna sredstva drave e ne vkljuèujejo nakupov gradbenih del, strojev in opreme za obrambne namene. V obrambnih storitvah so vse nabave blaga in storitev vkljuèene v vmesno porabo. Omenjena metodoloka reitev e izhaja iz SNA 68, SNA 93 pa priporoèa vkljuèitev nakupov strojev in opreme ter gradbenih del med investicije v osnovna sredstva.
4.2. SPREMEMBA ZALOG (P. 52 Changes in inventories)
Sprememba zalog se meri z vrednostjo poveèanja zalog (zmanjano za vrednost zmanjanja zalog in za vrednost izgub na proizvodih, ki so na zalogi).
Zaloge sestoje iz naslednjih kategorij:
a) materiala in drobnega inventarja (tj. proizvodov, ki jih proizvajalci dre na zalogi z namenom njihove uporabe kot inputov za vmesno porabo v proizvodnji),
b) nedokonèane proizvodnje (tj. iz proizvodov, ki e niso dokonèani in so vkljuèeni v zaloge pri proizvajalcu) kot npr.:
- rastoèi pridelki,
- dozorevajoèa drevesa in ivali, - nedokonèana gradbena dela,
Stran 32 DELOVNI ZVEZKI ZMAR 6CDGNC1%'0#4#¥7018-#2+6#.#+0(+0#0¥0+*5#.&18
4#¥70-#2+6#.#)1521&+0,568#
5#/ 214#$# 5#/ 8+4+
$4761+08'56+%+,'815054'&568# $47618#4¥'8#0,'
24'5'l'-
4#¥70-#2+6#.#&4l#8#
5#/ 214#$# 5#/ 8+4+
$4761+08'56+%+,'815054'&568# $47618#4¥'8#0,'
-#2+6#.0+64#05('4,+ &'(+%+6
CXVQEGUVG-
GPGTIGVKMC
24'5'l'-
4#¥70-#2+6#.#21&,'6,#
5#/ 214#$# 5#/ 8+4+
$4761+08'56+%+,' $47618#4¥'8#0,'
$4761+08'56+%+,'815054'&568# -#2+6#.0+64#05('4,+&4l#8'
524'/'/$#<#.1) &'(+%+6
(+0#0¥0+5#.&+
5#/ 214#$# 5#/ 8+4+
&'(+%+621&,'6+, 24'5'l'-)1521&+0+002+5)
67,+0# 67,+0#
&'(+%+6&4l#8' 24'5'l'-&4l#8'
$4761+08'56+%+,'
5#/ 214#$# 5#/ 8+4+
$4761+08'56+%+,'815054'&568# $TWVQKPXXQUPUTGFUVXCIQURQFKPL 524'/'/$#<#.1) $TWVQKPXXQUPQXPCUTGFUVXCFTlCXG $TWVQKPXGUVKEKLGRQFLGVKL 8KT57451EGPGPCEKQPCNPKJTCÅWPQX</#4
- nedokonèana druga osnovna sredstva (npr. ladje), - delno dokonèana raziskovalna dela.
c) izgotovljenih proizvodov (tj. proizvodov, ki jih proizvajalci ne nameravajo veè nadalje predelovati pred prodajo),
d) trgovskega blaga (tj. proizvodov, pridobljenih z namenom, da bi jih nadalje prodali v nespremenjeni obliki).
Pri doloèanju bruto investicij v spremembo zalog smo izhajali iz podatkov izdatkovne strukture BDP (Vir: Statistiène informacije). Ker v sektorju drave in gospodinjstev ne obraèunavamo zalog (ampak vmesno oz. konèno porabo izenaèujemo s tekoèimi nabavami), smo celotno spremembo zalog prikazali med bruto investicijami v sektorju podjetij (glej 21. vrstica 18. stolpec).
Zaradi pomanjkanja podatkov SURS pri netrnih proizvajalcih ne knjii sprememb v zalogah (kot to zahtevajo priporoèila SNA 93), niti ne sprememb v stratekih rezervah (kot so zahtevala priporoèila SNA 68). Vsi nakupi blaga in storitev netrnih proizvajalcev v doloèenem obdobju so upotevani kot vmesna poraba tega obdobja.
Z uporabo opisanih postopkov in virov smo agregat bruto investicij razèlenili po sektorjih. S pomoèjo tako opravljene sektorske èlenitve bruto investicij smo lahko izdelali poseben raèun kapitala za vsak sektor. Srednja matrika vsebuje tri raèune kapitala (za podjetja, dravo in gospodinjstva). Raèun kapitala za posamezen sektor prikazuje, kako oblikuje svoj finanèni preseek oziroma primanjkljaj kot razliko med svojim varèevanjem in investicijami.
Iz raèunov kapitala so razvidni finanèni (kreditni) tokovi med sektorji. Finanèni preseki posameznih sektorjev so prikazani v vrstici raèuna finanènih saldov (22. vrstica), finanèni primanjkljaji pa v stolpcu tega raèuna (22. stolpec).