Pri definiranju uporabljenih metod analize smo upoštevali postavljeno osrednjo hipotezo, opredeljen namen in cilje doktorske disertacije. Zaporedje uporabljenega metodološkega spleta sledi vsebinski strukturi po kriteriju stopnjevanja njene izpovedne moči. Po tem kriteriju lahko deskriptivne in analitične metode razvrstimo v zaporedje, ki omogoča uresničevanje šestih postavljenih ciljev. Prvi sklop obsega opis umeščanja managementa produktivnosti v strateški management in proučitev obstoječih konceptov managementa produktivnosti (cilj 1). To teoretično analizo bomo izdelali na osnovi pregleda obstoječe referenčne literature. Uporabili bomo torej deskriptivni pristop k analizi z uporabo metod deskripcije, komparacije, kompilacije in sinteze ključnih ugotovitev.
V drugem sklopu se osredotočamo na opis značilnosti managementa produktivnosti (cilj 2). Kot smo že predstavili v dispoziciji, lahko proces managementa produktivnosti proučujemo kot krog produktivnosti, ki obsega štiri faze. Poudarili smo, da v pregledani referenčni literaturi nobena izmed faz ni izpostavljena kot osrednja. Vendar v našem primeru predpostavljamo (predpostavka 1), da je utemeljeno opredeliti merjenje kot osrednjo fazo v krogu managementa produktivnosti. Zaradi tega se v tretjem delu osredotočimo na pregled obstoječih metod merjenja produktivnosti (cilj 3). Tudi vsebina drugega in tretjega sklopa je teoretične narave, kjer uporabljamo deskriptivni pristop k analizi, saj bomo proučili v obstoječi referenčni literaturi izpostavljene metode merjenja produktivnosti (deskripcija), primerjali posamezne načine po vsebinskem kriteriju (kompilacija metod) in po prispevkih različnih avtorjev (komparacija prispevkov), vse skupaj pa bomo zaokrožili s sintezo ključnih ugotovitev.
Slika 1.9 Metodološki okvir testiranja hipoteze
V četrtem delu opisujemo značilnosti izvirnega modela managementa produktivnosti (cilj 4), ki temelji na konceptu merjenja mejne produktivnosti za primer proizvajanja na avtomatiziranih proizvodnih linijah (omejitev 1).
Izvirni model bo zasnovan tako, da bo omogočal jasno opredelitev in ponazoritev strateške prednosti, ki jo lahko skladno s postavljeno hipotezo podjetje uresniči v primeru, ko zasnuje management produktivnosti na osnovni merjenja mejne produktivnosti (kot je to opredeljeno s postavljeno hipotezo). Ta temelji na predpostavki, da podjetja v praksi uporabljajo model povprečne produktivnosti (predpostavka 2). Gre torej za deskriptivni način analize, kjer najprej opisujemo zgradbo in lastnosti modela (deskripcija), sledi primerjava posameznih vsebinskih segmentov z uveljavljenimi modeli (komparacija), kar zaokrožimo s sintezo končnih ugotovitev.
Peti del je namenjen teoretični implementaciji izvirnega modela v proces strateškega in operativnega odločanja v podjetju (cilj 5). Ker gre za opis procesov in njihove vzajemne povezanosti, tudi v tem segmentu prevladuje uporaba deskriptivnega načina analize.
Za razliko od tega je šesti del empirične narave, saj bomo z uporabo analitičnih metod oziroma empirične analize izdelali ocene o parametrih mejne produktivnosti skladno z razvitim izvirnim modelom (cilj 6). Uporabljeni instrumenti analitične metode so povzeti iz statistike in jih lahko delimo v dva sklopa. V prvem sklopu gre za (statično) ocenjevanje parametrov produktivnosti. Vemo, da je produktivnost v osnovi opredeljena kot razmerje med obsegom outputa in obsegom inputov. To pa ustreza definiciji statističnih koeficientov. Produktivnost je sicer v osnovi statična kategorija, vendar je nujno tudi ocenjevanje njenega spreminjanja v času (dinamična analiza). V prvem sklopu empirične analize bomo torej kot osrednje analitično orodje uporabili statistične koeficiente (statične in dinamične).
Drugi sklop pa je namenjen proučevanju statistične značilnosti dobljenih ocen. To je pomemben segment empirične analize, saj lahko utemeljene sklepe o prednostih in slabostih izvirnega modela v primerjavi z običajno uporabljenimi modeli managementa produktivnosti sprejemamo neposredno na osnovi primerjave empiričnih ocen in njihove pojasnjevalne moči. Za to pa moramo poznati tudi stopnjo njihove statistične značilnosti (interval zaupanja).
Za uresničitev testiranj statistične značilnosti dobljenih ocen bomo izdelali ustrezne statistične porazdelitve. Celotna empirična analiza bo uresničena z uporabo podatkov o proizvodnji, ki poteka na avtomatiziranih proizvodnih linijah za leto 2005 oziroma za leto 2006.
Vsebinsko izhodišče doktorske disertacije so pridobljene izkušnje in spoznanja v zvezi z obvladovanjem poslovnih procesov podjetij v slovenski živilsko-predelovalni industriji. Razvojne možnosti te industrije v Sloveniji so pogojene z rastjo zunanjega tržišča, pri tem pa je prodajna cena ena izmed osrednjih determinant tržne uspešnosti.
To zlasti velja za tista tuja tržišča, na katerih slovenske blagovne znamke ne uživajo večje prepoznavnosti in je cena tako osrednji atribut, s katero lahko pritegnemo kupca.
In ker je prodajna cena izdelka tako strateška spremenljivka, je normalno, da je management podjetja prisiljen nenehno povečevati učinkovitost obvladovanja proizvodnih stroškov.
Namen tega poglavja je dvojen.
Prvič, management produktivnosti želimoumestiti kot posebno teoretično področje proučevanja v managementu kot znanosti. Pri tem želimo poudariti in bralca opozoriti, da gre za povsem lastno konceptualizacijo managementa produktivnosti v mejah managementa kot vede. Obstoječa referenčna literatura, ki smo jo uporabljali pri proučevanju, ne ponuja umestitve managementa produktivnosti v teoriji managementa.
Obstaja pa pomembno število knjig, učbenikov ter znanstvenih in/ali strokovnih revij, ki se osredotočajo prav na management produktivnosti.
Drugič, želimo vzpostaviti sistematično zvezo med managementom produktivnosti, operativnim managementom in strateškim managementom. To nam omogoča predstaviti tiste segmente managementa produktivnosti, na katerega lahko podjetje računa pri snovanju strategije, kar je ena izmed temeljnih nalog strateškega managementa.
Poglavje obsega štiri dele. Prvi del opisuje management kot vedo, v drugem in tretjem umeščamo strateški management in operativni management v okvir managementa kot znanosti, v četrtem delu opisujemo management produktivnosti, v petem pa je povzetek, kjer umeščamo management produktivnosti med strateški in operativni management kot posebno področje znanstvenega proučevanja v vedi o managementu.