Poučevanje večkulturnosti temelji na aktivni udeležbi, enakopravnosti, kritičnem razmišljanju in diskusiji med udeleženci. Za kvalitativno raziskavo smo se odločili ravno zato, ker daje možnost opisovanja socialnih pojavov z lastnimi izkušnjami. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
V okviru kvalitativne raziskave smo izbrali študijo primera, s katero »podrobno sistematično analiziramo in predstavimo posamezen primer – osebo, skupino (npr. šolski oddelek), institucijo (šolo, vzgojni zavod itd.) ali njen del, program, dogodek itn.« (Sagadin 1991: 465).
98 3.3.1 Vzorec
Raziskava je potekala na neslučajnostnem vzorcu konkretne populacije.
Projekt je prvo šolsko leto (2007/2008) potekal na dveh ljubljanskih osnovnih šolah: na OŠ Vide Pregarc in OŠ Vodmat in je zajel 50 učencev (dve skupini po 25 učenev), starih od 6 do 11 let. V nadaljnjih štirih šolskih letih je potekal samo na Osnovni šoli Vodmat. V obliki interesne dejavnosti so se izvajale dejavnosti v razredu enkrat tedensko.
Vzorec zajema 90 učencev, ki so interesno dejavnost obiskovali pet let, poudariti pa je treba, da so se vsako šolsko leto vpisali novi učenci. Vzorec 90 udeležencev pomeni, da ni reprezentativen in ga ne moremo posplošiti. V raziskavo so bili vključeni učenci od 2. do 5.
razreda, in sicer 71 deklic in 19 dečkov Osnovne šole Vodmat v Ljubljani. Vsi učenci so rojeni v Sloveniji, čeprav materni jezik vseh otrok ni slovenski (starši so se v Slovenijo preselili iz različnih držav: Bosna, Rusija, Srbija). Glede na strukturo razreda (izvorna država učencev oziroma njihovih staršev) smo načrtovali obravnavo ljudskih pravljic.
Tabela 15 Število sodelujočih učencev glede na šolska leta, v katerih se je projekt izvajal.
šolsko leto število učencev število deklic število dečkov materni jezik ni slovenski
2007/2008 25 18 7 2
2008/2009 20 15 5 2
2009/2010 23 21 2 2
2010/2011 15 11 4 1
2011/2012 7 6 1 2
V raziskavi so sodelovali vsi učenci, in sicer:
pri skupinskem delu v razredu,
s pisanjem poustvarjalnih besedil,
s sodelovanjem v diskusiji,
pri evalvaciji projekta,
ena učenka pa je napisala esej, svoje razmišljanje o projektu.
99 3.3.2 Merski instrumenti
Tehnike zbiranja podatkov so: opazovanje z udeležbo (mentorica je beležila učne priprave, anekdotske in delovne zapise, dnevnike, refleksije), intervjuji z učenci in esej, ki sta ga napisali obe učiteljici. Ena izmed učenk je tudi sama napisala svoj esej oziroma razmišljanje o interesni dejavnosti. Pri zbiranju podatkov se je učence usmerjalo predvsem z odprtim tipom vprašanj. Namen je bil prikazati različne perspektive učencev ter pridobiti čim bolj celostno sliko procesa preseganja stereotipov in predsodkov, zato smo izjave učencev zapisali pred obravnavo ljudske pravljice določene kulture, nato pa še po obravnavi.
Delavnice so potekale enkrat tedensko z vsemi učenci. Vsaka delavnica je trajala eno ali dve šolski uri. Cilj skupinskega dela je bilo preveriti medkulturno zmožnost pri učencih – zavedanje o večkulturnosti (v šoli, v soseski, v Sloveniji, v svetu). Upoštevali smo didaktično načelo »od znanega k neznanemu, od bližnjega k daljnemu«, zato smo najprej obravnavali slovenske ljudske pravljice, postopoma smo dodajali tuje. Izbirali smo jih glede na strukturo razreda (če so učenci ali njihovi starši iz drugih kultur, sorodniki v drugih državah, obiskovanje tujine v času počitnic, poznavanje kultur iz medijev ali knjig). Kriterija za izbor besedila sta bila naslednja: da je besedilo ljudskega izvora (afganistanske, afriške, albanske, amurske, angleške, arabske, češke, čilske, danske, eskimske, estonske, finske, grške, hrvaške, indijanske, indijske, irske, italijanske, japonske, kitajske, mongolske, norveške, poljske, romske, ruske, slovaške, slovenske, španske, turške ljudske pravljice) in da vsebuje kulturne elemente. Poleg teh so se obdelali še različni književni žanri klasičnih pravljic (pravljice bratov Grimm), fantastične pripovedi (Harry Potter, Zgodbe iz Narnije), pa tudi poezije, vendar v manjšem obsegu.
Pred obravnavo književnega besedila so učenci navajali asociacije, znanja in mnenja o izbrani kulturi in njenih članih, ki smo jih zapisali (na tablo, na plakat, na prosojnico, na lističe), včasih so jih izrazili gibalno (s pantomimo) ali s skečem. Mentorica je opažanja in izjave zabeležila v svoje zapiske.
Preko vprašanj oziroma smernic so učenci iskali kulturne značilnosti v obravnavanih ljudskih pravljicah:
- Primerjaj pravljični svet/književni lik/motiv/nauk z resničnim. Izpostavi podobnosti ali razlike.
100
- Primerjaj književni lik/motiv/dogodek z lastno kulturo. Izpostavi podobnosti ali razlike.
- Primerjaj književni lik/motiv/dogodek iz dveh različnih kultur. Izpostavi podobnosti ali razlike.
- Kaj v pravljici se ti zdi značilno za določeno kulturo?
- Najdeš v pravljici kakšno posebnost, ki nakazuje, iz katere kulture prihaja?
- Poišči medkulturne prvine in jih poveži z lastno kulturo (ljudje, bivališča, hrana, oblačila, poklici, šege, navade, prazniki, družbena ureditev, denar, nauk ali sporočilo).
- Katere besede niso slovenske? Prepoznaš kakšno tujo, starinsko ali narečno besedo?
- Je v ljudski pravljici omenjen kakšen poseben dogodek? Ga lahko časovno/krajevno umestimo? So zgodovinski dogodki ali težave, ki jih izpostavlja pravljica, podobni tistim iz naše oziroma tebi lastne kulture?
- Kako bi ti reševal/a problem, ki ga obravnava ljudska pravljica?
- Kako bi se ti odzval/a, če bi se znašel/a v pravljici? Zakaj?
- Kako se je ob zavrnitvi/sprejetju počutil književni junak? Kako se ob zavrnitvi/sprejetju počutiš ti? Kako bi pomagal nekomu, ki ga družba noče sprejeti?
- So pripadniki določene kulture tudi v resničnem svetu takšni kot književni junak(i)?
Zakaj ne?
- Ob izpostavitvi stereotipov učencev ali iz pravljice vodimo razgovor, izvedemo igro vlog, igro z lutkami.
Po obravnavi književnega besedila so učenci napisali svoje besedilo, v katero so vključili svoja doživetja in (spo)znanja ali pa so svojo refleksijo izrazili likovno ali preko dramatizacije in igre vlog. S temi dejavnostmi smo želeli (med)kulturno ozavestiti učence: da so pričeli razmišljati o svoji in drugih kulturah, da so se naučili izražati svoja (spo)znanja, mnenja, razmišljanja, učili so se korektno in spoštljivo govoriti o pripadnikih različnih kultur, razvijati empatijo ter spreminjati že obstoječa stališča, stereotipne predstave in predsodke. Obenem smo pozorni na spremenjena stališča, na še ali ne več obstoječe stereotipe in predsodke ter jih zapišemo.
Delo v razredu je torej potekalo po shemi šolske interpretacije (motivacija, obravnava besedila, nove naloge) v naslednjih fazah:
1. besedne igre, gibalne igre,
101 2. pogovor o različnih kulturah,
3. spoznavanje različnih kultur (preko knjig, medmrežja), 4. pripovedovanje oziroma branje pravljic,
5. verižna pravljica ali pravljica v krogu (pravljična kača), 6. iskanje kulturnih značilnosti v pravljicah,
7. dramatizacija, 8. napišimo pravljico.
Ob koncu šolskega leta smo k sodelovanju povabili tudi starše učencev, ki so na »kulturnem popoldnevu« uživali v pravljičnih predstavah, ogledih plakatov o tujih kulturah, zbranih šolskih besedilih (besedila učencev), kulinaričnih dobrotah različnih narodov, pestrem glasbenem izboru ter medsebojni interakciji.