PROJEKTA NEIGHBORHOOD BRIDGES [MEDSOSESKI MOSTOVI] IN

V zvezni državi Minneapolis v ZDA je bil leta 1997 ustanovljen projekt z imenom Neighborhood Bridges [Medsoseski mostovi]. Namen projekta je bil (Zipes 2004: 66):

- razvijanje bralnih in pisnih zmožnosti ter kritičnega mišljenja (Zipes opozarja na vpliv medijev),

- ponuditi otrokom nov način učenja, ki jih povezuje v skupnost, - ponuditi otrokom možnost različnih vidikov,

- spoznati otroke iz različnih delov mesta.

Zipes opozarja, da se svet hitro spreminja, da lahko samo privilegirani uspejo, zato je potrebno otrokom dati znanje, da spoznajo različne vidike življenja in se učijo živeti v skupnosti.

Dvourna delavnica, ki jo načrtujeta in izvajata učitelj in umetnik, obsega štiri glavne dejavnosti:

1. fantastični binom (Učenci s pomočjo mentorja sestavijo zgodbo preko asociacij, ki temeljijo na dveh samostalnikih in predlogu; vsak učenec svojo zgodbo zapiše v zvezek, vsak teden pa 2–3 učenci svoj izdelek predstavijo sošolcem. Učitelj spodbudi učence, da preko gestikulacije in glasu dramatizirajo svoje zgodbe.)

2. pripovedovanje (Učitelj pripoveduje pravljico, pogosto dve verziji iste pravljice ali podobni pravljici; besedila so del kurikuluma projekta in so različna: pravljice, razlagalne pravljice, miti. Sledi diskusija, ki je usmerjena v kritično mišljenje učencev o vsebini pravljice in povezanosti z življenjem.)

34 Ime projekta Neighborhood Bridges v slovenščino še ni bilo prevedeno, zato ga lahko prevajamo kot Medsoseski mostovi ali Mostovi med soseskami; v nadaljevanju avtorica naloge uporablja izraz Medsoseski mostovi

92

3. igra vlog (Učenci v manjših skupinah na podlagi slišanih pravljic ustvarijo igro, ki jo tudi predstavijo. Učitelj preko igre učence spodbudi k razvijanju različnih sposobnosti, kot so pozornost, dikcija, gestikuliranje, sodelovanje.)

4. pisanje (Učenci v vajah pisanja reflektirajo obravnavane vsebine.)

Učinke projekta so spremljali in evalvirali na Univerzi Minnesota³⁵. Ugotovili so, da je 37 % učencev angleškega jezika, ki so obiskovali delavnice Neighborhood Bridges, na področju branja doseglo ali preseglo državne standarde v primerjavi z 22 % učencev kontrolne skupine³⁶. Več kot 94 % učiteljev je pri učencih, ki so sodelovali v projektu, opazilo napredek pri razvoju igralskih, govornih, komunikacijskih, pisalnih sposobnosti.

(http://institute-of-arts.org/index.php/about/neighborhood-bridges/)

Model poučevanja večkulturne mladinske književnosti v prvem in drugem triletju z uporabo ljudskih pravljic izhaja iz petletnega pedagoškega dela v osnovni šoli. Na Osnovni šoli Vodmat v Ljubljani je bila leta 2007 zasnovana ideja o vodenju projekta Gradimo mostove, ki je temeljila na spoznanjih izobraževanja pri profesorju Jacku Zipesu.

Pri interesni dejavnosti Gradimo mostove so učenci spoznali pojem ljudska pravljica in njene značilnosti, iskali kulturne posebnosti v pravljicah in jih primerjali z našo kulturo.

Cilji, ki jih poskušamo uresničevati z uporabo ljudskih pravljic pri pouku, so:

 razvoj učenčevih konceptov kulture,

 zagotavljanje možnosti za različne medkulturne izkušnje (preučevanje lastne in tuje kulture, osebna srečanja, kratkotrajna vključenost v tuje kulturno okolje),

 razvoj sposobnosti za interpretacijo procesa interakcije, refleksijo na podlagi lastnih in svetovnih kulturnih navad, kritičen pristop do znanih problemov, čezmejno komunikacijo in posredovanje med kulturami,

 razumevanje drugačnosti in sebe,

 razvoj empatije,

 preseganje predsodkov in stereotipov.

35 University of Minnesota’s Center for Applied Research and Educational Improvement (CAREI)

36 Minnesota Comprehensive Assessment test in reading (2007)

93

Temeljno načelo pouka književnosti je dialoškost književne vzgoje. Izhodišče je šolska interpretacija oz. branje (poslušanje) umetnostnih besedil in učenčevo individualno ali osebno doživetje književnega besedila, ki se v interpretaciji ali razčlembi besedila srečuje z doživetji drugih učencev ter z učiteljevo interpretacijo in analizo. Izbor učnih oblik in metod dela omogoča razvijanje vseh štirih spoznavno-sprejemnih stopenj šolske interpretacije književnih besedil in spodbuja dejavnost čim večjega števila učencev, to so (Krakar Vogel 2004):

1. Doživljanje književnega besedila je prva spoznavno–sprejemna stopnja. Gre za prvo srečanje s književnim besedilom, ki ga osebno in neposredno sprejme posamezni učenec.

2. Razumevanje književnega besedila. V tej spoznavno-sprejemni fazi gre tudi za uresničevanje funkcionalnih in izobraževalnih ciljev branja in pisanja književnosti.

Učenec na nivoju rabe pridobiva prve literarnoteroretske pojme.

3. Vrednotenje besedila. Kljub temu da gre za učence prvega triletja oz. drugega in tretjega razreda osnovne šole, imajo ti o besedilu že svoje mnenje, ki ga lahko ustno ali pisno izrazijo na ravni doživljanja (mi je/ni všeč). Učenec ima pravico do svojega mnenja in ubeseditve, od njega zahtevamo le, da se na mikro-ravni uči svoje mnenje tudi utemeljevati ne glede na to, ali je pozitivno ali negativno.

4. Izražanje ali ubesedovanje (interpretacija) na nivoju rabe. V tej fazi gre za govorno izražanje doživetij, razumevanja in vrednotenja književnega besedila, za pisanje in pisno sporočanje oz. za pisanje poustvarjalnih in ustvarjalnih besedil na osnovi interpretiranega književnega besedila ali vzorca. Učenec v književnem besedilu in ilustracijah prepozna čustvene izraze, ki jih poveže z različnimi situacijami in jih sam izraža. Pri učencih spodbujamo razvijanje sposobnosti posploševanj – na vse podobne primere ali v splošno veljavne resnice. Interpretacija ljudskih pravljic je usmerjena k doživljanju le-teh. Pomembno je, da je domišljijski vstop v svet pravljic intenziven – otroci se odzivajo, kot bi bilo resnično. Izziv pri teh dejavnostih pa je medkulturno izobraževanje, spoštovanje narodne identitete, stremljenje k razvoju strpnosti in odprtosti do drugih kultur, spoštovanje kulturne pestrosti in preseganje predsodkov, na kar se navezujejo tudi cilji dejavnosti:

94

 spodbujanje socialnega napredka v medkulturnem okolju,

 izboljšanje komunikacije in razumevanja med kulturami, narodnostmi, skupinami in posamezniki,

 razvoj strpnosti in širjenje znanja o drugih kulturah (podobnosti in razlike med kulturami, vrednote, verovanja, odnosi),

 razvoj kognitivnih, verbalnih in neverbalnih spretnosti komuniciranja z drugimi kulturami.

Pri poučevanju je zelo pomemben učiteljev sistem vrednot. Pomembna je tudi njegova strokovnost na področju načrtovanja dejavnosti, poučevanja in evalvacije, pri tem pa vključuje svojo ustvarjalnost, profesionalnost, avtonomnost in odgovornost. Za učitelja, ki poučuje večkulturnost, je še posebej pomembna empatija, zavedanje predsodkov, vplivov rasizma in seksizma ter poznavanje okolice in družbe, razvite mora imeti večkulturne spretnosti, ki vključujejo tako intelektualno kot čustveno sprejemanje razlik med ljudmi, dobro pa mora poznati tudi sebe ter reflektirati svoje delo in odnos do drugačnosti.

2.4.5.3 PROJEKT CAFT – A Comparative Analysis of Folk Tales: A