2.4 UPORABA PRAVLJIC V ŠOLI
2.4.5 VEČKULTURNOST V PRAVLJICAH
2.4.5.1 PRIMERI OBRAVNAV LJUDSKIH PRAVLJIC V PRAKSI
Učni načrt za slovenščino predlaga določen nabor ljudskih pravljic, ki jih pri pouku lahko uporabimo za poučevanje o medkulturnosti, vendar pa smo ugotovili, da je delež ljudskih pravljic iz drugih kultur zelo nizek (učni načrt iz leta 2011 zajema le 16 % svetovnih ljudskih pravljic), tako da smo pri šolskem projektu književna besedila črpali tudi iz drugih virov literature (priročnik za učitelje projekta CAFT in različne zbirke pravljic).
Primeri iz prakse predstavljajo dejavnosti24 pred branjem in po njem, namenjene pa so spoznavanju lastne in tujih kultur, soočanju s predsodki in stereotipi ter preseganju le-teh.
Primer 1:
slovenska ljudska pravljica Ajdovo zrno25 UVODNI DEL:
Pogovor o prednikih – kaj pomeni ta beseda, kdo so naši predniki. Učitelj razloži selitve Slovanov, obrazloži razloge za selitve, kako se je razvijal jezik. Iščemo podobnosti med slovanskimi jeziki (besede medved, krava, kruh v različnih slovanskih jezikih). Učitelj nekaj besed spregovori o slovanskih bogovih, o verovanju.
OSREDNJI DEL:
Pogovor o življenju na podeželju nekoč (medpredmetno povezovanje – spoznavanje okolja, družba), podrobneje o delu na polju in o pridelkih. Učitelj napove ljudsko pravljico Ajdovo zrno. Učence vpraša, če jo je morda že kdo slišal in kaj sploh pomeni, da je pravljica ljudska.
Učence vpraša, če poznajo kakšno pesem o ajdi – zapojemo pesem Po Koroškem, po Kranjskem. Ko se učenci umirijo, pravljico prebere. Po poslušanju sledi premor. Pravljico obnovijo tako, da vsak dobi en odstavek iz pravljice (napisan na kartončku) in vsi skupaj na tablo kartončke z besedili uredijo v pravilno zaporedje. Razložimo neznane besede, pomagamo si s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pravljico učenci odigrajo – dodamo ji dialoge, ki jih zapišemo na kartončke in jih uvrstimo med kartončke na tabli.
24 V petih letih pedagoškega dela smo obravnavali številne pravljice različnih kultur, predstavljene pa so le nekatere. Predbralne in pobralne dejavnosti so potekale na podobne načine, kot so prikazane v primerih.
25 Vir: Kunaver, D. (2008). Ljudska pripoved pod lipo domačo. Ljubljana: Samozaložba Dušice Kunaver.
84 ZAKLJUČNI DEL:
Pogovor o tem, kaj vse bi lahko stare Slovane privabilo, da bi ostali v Sloveniji (rodovitna prst, vinogradi, pšenica, pašniki, morje in ribe). Učenci si izberejo neko stvar, ki bi jo boginja lahko podarila popotnikom (npr. sadika trte, zrno pšenice, ribiško mrežo, telička) in sestavijo svojo pravljico. Tisti, ki prej končajo, pravljico še ilustrirajo.
Učenci, ki želijo, svojo pravljico glasno preberejo. Pravljice zberemo in jih zvežemo v knjigo, ki bo razstavljena v šolski knjižnici.
Primer 2:
slovenska ljudska pravljica Indija Koromandija26 UVODNI DEL:
Učenci naštevajo svoje najljubše jedi, ki jih zapišemo na tablo. Pogovarjamo se o domnevnem izvoru teh jedi (npr. pica – Italija, burek – Bosna). Kako Slovenci poznamo te jedi? Kaj misliš, kako so prišle k nam? Poznate kakšno jed, ki velja za slovensko? Pogovor navežemo na to, kako hrana pride na našo mizo (gremo v trgovino, na tržnico, naberemo na vrtu, kupimo pri kmetu).
OSREDNJI DEL:
Pogovor o delu kmetov. Kje živijo? Kako poteka njihov dan? S čim se ukvarjajo? Ali kmetje živijo tudi v Afriki, Aziji, Ameriki? Kaj misliš, kaj počnejo kmetje drugod po svetu?
Ste že slišali za Indijo Koromandijo? Kakšna dežela je to?
Učenci se umirijo in ob gledanju ilustracij poslušajo pravljico.
Po branju pogovor vodimo z vprašanji: Kako je opisana Indija Koromandija? Katere jedi so omenjene v pravljici? Katere si že jedel? Kaj misliš, jih poznajo tudi drugod po svetu? Kakšne so prehranjevalne navade ljudi v pravljici? Je zdravo veliko jesti? Pogovor o zdravi prehrani.
Je v pravljici kdo lačen? Razmisli o resničnem življenju: ali obstaja takšna dežela? Pogovor navežemo na revščino (v naši okolici, v svetu). Kaj misliš, zakaj so si ljudje izmislili takšno pravljico? Kako bi lačnim lahko pomagali? Kaj lahko naredimo, da ne bomo preveč hrane metali v smeti?
26 VIR: slikanica Indija Koromandija (2007). Murska Sobota: Ajda.
85 ZAKLJUČNI DEL:
Napiši svojo pravljico o Indiji Koromandiji. Katerih jedi je bilo tam na pretek? Kaj bi počeli tamkajšnji prebivalci? Kakšni bi bili ti ljudje?
Kdor konča s pisanjem, pravljico še ilustrira. Pripravimo razstavo izdelkov.
Primer 3:
estonska ljudska pravljica Mačka in miš ter turška ljudska pravljica Mišak in slon27 UVODNI DEL:
Učence razdelimo v dve skupini. Povemo jim le naslova pravljic in da bo vsaka skupina dobila besedilo pravljice, v kateri je ena izmed glavnih književnih oseb miš.
Najprej učenci vsake skupine:
- predvidevajo, kaj se bo dogajalo, - razmislijo o miškinih lastnostih.
Ko se dogovorijo, svoja predvidevanja povedo drugi skupini.
OSREDNJI DEL:
Učenci dobijo besedili pravljic, ki ju v skupini preberejo. Pravljico nato pripovedujejo drugi skupini.
Pogovor po branju oziroma pripovedovanju usmerjamo z vprašanji:
- Se vaša predvidevanja ujemajo z vsebino pravljice?
- Sta si miš iz predvidene in dejanske vsebine podobni? Če ne, kaj mislite, zakaj?
(stereotipno razmišljanje) - Kaj je nauk pravljice?
- V dvojicah primerjajte obe miši. Podobnosti in razlike vpišite v tabelo.
Mačka in miš Mišak in slon
primer: miš ni pametna, mačka je pametnejša
primer: mišak je ponosen, pogumen, zagledan vase
ZAKLJUČNI DEL:
Napoved dogajanja, če bi lika miši zamenjali (Mačka in mišak, Miš in slon).
27 VIR (v angleškem jeziku): priročnik za učitelje projekta CAFT (2009) – uporabljena slovenska prevoda iz angleščine za lastno uporabo (prevedla Nataša Sadar Šoba)
86
Ena skupina izdela lutke in odigra pravljico, druga skupina pa pravljico ilustrira, nato še dramatizira.
Ugotavljamo, od kod bi ti dve pravljici lahko izhajali – sta iz iste kulture ali ne? Učitelj pove, da Mačka in miš prihaja iz Estonije, Mišak in slon pa iz Turčije. Učenci pripovedujejo, kaj vedo o teh dveh državah in ljudeh, ki tam živijo. Izjave učencev zapišemo na plakat28.
Primer 4:
estonska ljudska pravljica Kalevipoeg in jež ter turška ljudska pravljica Koroglu, pogumni pevec29
UVODNI DEL:
Učenci prisluhnijo pesmi, ki jo izvaja turško glasbilo saz. Pripovedujejo o svojem doživljanju, ugotavljajo, iz katere države instrument prihaja. V nadaljevanju izhajamo iz zapisov o Estoniji in Turčiji na plakatu iz prejšnje učne ure (Primer 3). Državi in njuni glavni mesti poiščemo na zemljevidu, pokažemo zastavi. Ostale podatke poiščemo v knjigah (enciklopedijah) ali na internetu, pogledamo si predstavitvena filma obeh držav in prediskutiramo morebitne stereotipne predstave učencev.
OSREDNJI DEL:
Učitelj napove poslušanje dveh pravljic o narodnih junakih. Učenci naštevajo, katere slovenske narodne junake poznajo, naštejemo tudi znane junake iz drugih držav. Kakšni so (njihove lastnosti)? Ali imajo nadnaravno moč? Kje živijo?
Učence razdelimo na dve skupini. Naloga: risanje po predvidevanjih. Prva skupina nariše junaka turške pravljice, druga skupina estonskega. O njiju še ne vedo ničesar, izhajajo lahko iz svojih spoznanj o prebivalcih Estonije in Turčije, morebiti tudi iz stereotipov. Likovni izdelek predstavijo sošolcem druge skupine.
Vsaka skupina dobi besedilo ljudske pravljice ter slovar neznanih besed, ki se pojavljajo v besedilu (slikovni prikaz in razlaga). Po branju vsebino pravljice in besede v tujem jeziku predstavijo sošolcem druge skupine.
Učence z vprašanji spodbudimo k diskusiji:
- V čem se književni lik razlikuje od predvidenega?
- Kako bi ga opisali?
28 Zapisano lahko prediskutiramo v isti uri ali na začetku naslednje ure, ko obravnavamo drugi književni besedili (glej Primer 4).
29 VIR (v angleškem jeziku): priročnik za učitelje projekta CAFT (2009) – uporabljena slovenska prevoda iz angleščine za lastno uporabo (prevedla Nataša Sadar Šoba)
87 - V čem se razlikuje od navadnih ljudi?
- Sta si lika podobna ali različna? Učenci lastnosti vpišejo v Vennov diagram:
Digrama primerjamo ter se o zapisanem pogovorimo. Kaj mislite, ali lastnosti teh dveh junakov pomenijo, da so takšni vsi ljudje, ki živijo v Estoniji in Turčiji? Preko pogovora poskušamo doseči, da učenci razmišljajo o svojih predsodkih ter jih presežejo.
- Pogovor o čustvih: Kaj misliš, kako se je počutil Kalevipoeg, ko so ga napadli? Kaj pa Koroglu, ko je njegov oče oslepel? Kako bi se počutil/a ti? Kako bi odreagiral/a na takšno nasilje? Je prav, da na nasilje odgovorimo z nasiljem? Kako bi ukrepal/a, če bi se to zgodilo tvojim prijateljem ali znancem?
- Kaj ti je oziroma ni bilo pri liku všeč?
- Kaj nas pravljici naučita?
turški lik estonski
lik
KALEVIPOEG KOROGLU
88 Primer 5:
grška ljudska pravljica Mišak in njegova hči30 UVODNI DEL:
Učence razdelimo v tri skupine. Vsaka skupina pripravi svoj televizijski nastop, in sicer:
- 1. skupina: vremensko napoved,
- 2. skupina: novico o miški, ki išče ženina,
- 3. skupina: športno novico o tekmi na nebu (tekmovali so sonce, oblak in veter).
Zaigramo televizijska poročila.
OSREDNJI DEL:
Po TV nastopu učenci ugotavljajo, kdo bo v pravljici nastopal in predvidevajo njen potek.
Sledi branje pravljice.
Po poslušanju se pogovarjamo:
- Kdo je v pravljici najmočnejši? Kaj v pravljici predstavlja moč?
- V čem se glavne osebe razlikujejo?
- Kako si miška izbira moža? Pogovarjamo se o dogovorjenih porokah nekoč in danes.
V knjigah in na spletu iščemo podatke o porokah po svetu (kako potekajo obredi, kakšna oblačila nosijo, kakšne so poročne pesmi, plesi na svatbah, darila, hrana).
Pogledamo si posnetek grške poroke in jo primerjamo s poroko v Sloveniji. Kakšne podobnosti in razlike opazimo?
- Ob posnetku se naučimo nekaj korakov plesa tsamiko.
- Kaj misliš, kako bi bilo, če bi se miška poročila s soncem? Bi bilo narobe, ker sta si preveč različna? Kaj pa, če bi se imela rada? Kako je pri ljudeh? Se lahko družimo, zaljubimo, poročimo le s sebi podobnimi ljudmi?
ZAKLJUČNI DEL:
Razdelimo vloge: TV voditelj/ica, mišak, miška, sonce, oblak, veter, grad, ženin in izvedemo televizijski intervju. Učenci brez vloge lahko TV voditelju pomagajo pripraviti vprašanja za goste. Opozorimo na spoštljivo vedenje.
30 VIR (v angleškem jeziku): priročnik za učitelje projekta CAFT (2009) – uporabljen slovenski prevod iz angleščine za lastno uporabo (prevedla Nataša Sadar Šoba)
89 Primer 6:
kitajska ljudska pravljica Žabec, ki je postal cesar31 UVODNI DEL:
Da se učenci umirijo, predvajamo glasbo s Kitajske. Učenci prisluhnejo glasbi. Po poslušanju ugotavljajo, iz katere dežele prihaja glasba.
Preverimo, kaj učenci o Kitajski in njenih prebivalcih že vedo. V obliki miselnega vzorca slišano zapišemo na tablo. K uri povabimo učenca, ki prihaja s Kitajske. O zapisanem se pogovorimo (od kod to vedo, ali so že kdaj bili v stiku s prebivalci Kitajske, kaj pomenijo določene besede, npr. cesar, cesarična, cesarstvo), svoje izkušnje pove tudi naš gost.
OSREDNJI DEL:
Napoved in branje pravljice. (Za to lahko prosimo našega gosta.) Učence predhodno opozorimo, naj bodo pozorni na ilustracije.
Po branju obnovimo dogajanje v pravljici ter opišemo glavnega junaka.
Učence usmerimo v razmišljanje o podobnostih z drugimi ljudskimi pravljicami:
- Vas pravljica spominja na katero drugo ljudsko pravljico? (Janček ježek, slovenska ljudska, Žabji kralj, Grimmova pravljica)
- Kaj je podobno in kaj je drugače?
- Kaj misliš, kako je možno, da sta si pravljici tako podobni, ko pa prihajata s povsem drugih koncev sveta?
- Kdo je negativen književni lik? Zakaj? Je cesar/kralj/grof še v kakšni pravljici negativen do snubcev njegove hčere?
- Kaj pa cesarična in njena volja, s kom se bo poročila? Katere pravljice še poznaš, kjer je poroka dogovorjena?
- Kaj se je dogajalo v cesarstvu? (vojna) Kaj so na Kitajskem v resnici zgradili za obrambo pred vdori tujih plemen?
Pozornost usmerimo k ilustracijam. Učenci naj opazujejo izgled oseb, njihova oblačila, obutev, sredstvo za potovanje. Kaj mislite, ali bi danes na Kitajskem srečali tako oblečene in opremljene ljudi? Pogovor z učencem, ki prihaja s Kitajske. Ogledamo si kratek film o Kitajski.
31 VIR: zbirka Kitajske pravljice (2008). Ljubljana: Založba Sanje.
90 Primer 7:
ruska ljudska pravljica: Vasilisa prekrasna32 UVODNI DEL:
V učilnici pripravimo 'ogenj' (baterijsko svetilko, ki jo obdamo s poleni), metlo, črno mačko (igračo), čarobno paličico, črn klobuk in kotel. Učence povabimo, da sedejo okoli 'ognja'.
Vprašamo jih, kaj mislijo, kam so prišli. Pogovarjamo se o liku čarovnice: kakšne so glede na zunanji izgled, oblačila, kaj znajo, kje živijo, ali so dobre ali hudobne. Katere čarovnice učenci poznajo?
OSREDNJI DEL:
V učilnico povabimo gostjo – mamo učenca, ki prihaja iz Rusije. Na globusu ali zemljevidu poiščemo Rusijo in njeno glavno mesto. Učenci pripovedujejo, kaj vedo o Rusiji in Rusih. O predstavah učencev se pogovarjamo z gostjo. Nauči nas nekaj ruskih besed in fraz.
Povemo, da tudi v Rusiji poznajo čarovnice in da je pri njih najbolj znana Jaga baba. Učenci povedo, če so za njo že slišali in od kod.
Učitelj napove pravljico, v kateri nastopa omenjena čarovnica.
Branje lahko prepustimo gostji, za kar se vnaprej dogovorimo.
Po branju naštejemo glavne književne osebe. Katere osebe so dobre in katere slabe? Zakaj tako mislite? Kje se pravljica dogaja? Kdo pomaga Vasilisi? Kdo je car? Kakšna je čarovnica? Je dobra ali slaba? Kje živi? Kako potuje? Primerjamo jo s čarovnico, ki jo učenci poznajo (npr. s Pehto).
ZAKLJUČNI DEL:
Učenci se razdelijo v dve skupini. Ena skupina na plakat naslika Jago babo, druga pa njen dom. Sliki izrežemo in pritrdimo na pano.
Ogledamo si risanko Mala Vasilisa33.
Pri pouku pogosto zmanjkuje časa za obravnavo ljudskih pravljic na temo medkulturnosti, zato smo iskali dodatne dejavnosti, ki bi učencem lahko druge kulture približale preko
32 VIR: Afanasjev, A. N. (2007). Ruske pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
33 Izšla je leta 2009 na DVD-ju Slon 3 (Darina Shmidt).
91
obravnavanja ljudskih pravljic. Na Osnovni šoli Vodmat smo zasnovali šolski projekt, ki je postal stalnica v naboru interesnih dejavnosti v obdobju 5 let, Gradimo mostove. Navdih za ta projekt sta bila ameriški projekt Neighborhood Bridges in Comeniusov projekt CAFT, ki ju predstavljamo v nadaljevanju.