3.2.1 Zbiranje podatkov
Zgoraj omenjena vprašanja temeljijo na raziskovanju odnosa med tremi različnimi pojavi: sovražnim govorom na spletu, govoru o sovražnem govoru ter družbenimi dogodki v zadnjih treh letih (ko so dostopni podatki o sovražnem govoru).
Podatki o sovražnem govoru predstavljajo podatke o 1) dnevnem deležu sovražnih objav na slovenskem Twitterju (Slika 1), 2) tarčah sovražnih objav ter 3) o pogostosti uporabljenih besed v objavah določenih dni. Vsi trije tipi podatkov so bili pridobljeni v okviru projekta Innovative Monitoring Systems and Prevention Policies of Online Hate Speech (IMSyPP)1, katerega koordinator je Institut Jožef Stefan. Objave so v nesovražne ali sovražne, pri čimer so slednje lahko nespodobne2, žaljive3 ali nasilne4, razvrščene na podlagi modela strojnega učenja, ki je naučen na ročno označenih podatkih. Anotatorji so ročno na podlagi predhodnih navodil razvrstili posamezne tvite v omenjene kategorije, pri čemer je bil vsak izmed 60 000 uporabljenih slovenskih tvitov anotiran dvakrat (Kralj Novak, Ljubešić, Pelicon in Mozetič, 2021). Na podlagi ročno označenih podatkov o stopnji sovražnosti objav je bil naučen model strojnega učenja za prepoznavanje sovražnega govora, njegova aplikacija na slovenski Twitter zadnjih treh let pa je temelj podatkov o dnevnih deležih sovražnih objav. Pri tem velja poudariti dvoje: prvič, večina sovražnih objav je žaljivega tipa (nespodobne in nasilne objave skupaj predstavljajo manj kot 1% objav), zato sta sovražni in žaljivi govor v nadaljevanju diplome uporabljena kot sinonima. Drugič, anotacija objav na podlagi navodil anotatorjem je kvalitetna, saj je stopnja njihovega medsebojnega strinjanja visoka (Kralj Novak et al, 2021: 14), vendar tako razumljen pojem sovražnega govora ne sledi specifični (na primer pravni ali sociološki) definiciji sovražnega govora. Poleg stopnje sovražnosti so anotatorji določili tudi tarče žaljivih in nasilnih objav. Ker pa so bile te anotirane dvakrat, vsaka objava cilja na anotirano skupino po mnenju zgolj enega ali pa obeh anotatorjev. Analiza pogostosti različnih tarč sovražnega govora v temelji na tarčah, ki so jih določili anotatorji, uporabna pa je predvsem z vidika ločevanja med pogostimi in manj pogostimi tarčami5. Podatki o pogostih besedah v tvitih se nanašajo na analizo besed
1 http://imsypp.ijs.si/
2 Uporabljajo čustveno negativno zaznamovano besedišče kot so vulgarni izrazi, kletivce, a niso usmerjene proti posamezniku ali skupini posameznikov.
3 Vsebujejo žaljivo generaliziranje, zaničevanje, dehumanizacijo, žaljive opazke ...
4 Grozijo, pozivajo k nasilju ali ga privoščijo, opevajo ali zanikajo pretekla nasilna dejanja ali vojne zločine.
5 Tarče, med katerimi so lahko izbirali anotatorji, so vezane na homofobijo, rasizem in ksenofobijo, seksizem, medije in novinarje, ideologijo ali politično prepričanje in druge lastnosti. Vendar zaradi majhnega števila objav, ki so uperjene
15
sovražnih objav določenega dne. Vsi podatki o sovražnem govoru se nanašajo na okvirno obdobje zadnjih treh let.
Podatki o govoru o sovražnem govoru predstavljajo nabor dogodkov, ki naslavljajo ali tematizirajo sovražni govor. Mednje spadajo nagovori politikov, konference, projekti nevladnih organizacij na temo sovražnega govora, izidi s tem povezanih publikacij in raziskav, protesti proti sovražnemu govoru ali proti sovraštvu in tožbe na temo sovražnega govora. Dogodki, umeščeni v kategorijo govora o sovražnem govoru, se nanašajo na obdobje od leta 2015 naprej, v povezavi s pogostostjo sovražnega govora na platformi Twitter pa so analizirani v obdobju zadnjih treh let.
Podatki o pomembnih družbenih dogodkih predstavljajo nabor dogajanj, ki bi lahko vplivala na količino sovražnega govora ali govora o sovražnem govoru, kot so menjava politične oblasti, protesti vezani na nasprotovanje ali podporo politiki, sovražna dejanja, izjave pomembnih posameznikov, ki so razburile javnost.6 Zbrani so bili dogodki, ki so se zgodili od leta 2015 naprej, v povezavi s sovražnim govor pa so analizirani v zadnjih treh letih.
Zbiranje podatkov o pomembnih družbenih dogodkih in dogodkih govora o sovražnem govoru je potekalo predvsem s pomočjo podatkovne baze slovenskih novic Instituta Jožef Stefan, ki omogoča besedno iskanje, seznam in podatki o dogodkih pa so bili dopolnjeni tudi na podlagi informacij z ustreznih spletnih strani. Nabor dogodkov govora o sovražnem govoru in potencialnih sprožilcev sovražnega govora v zadnjih treh letih vključuje več javnih posvetov na temo sovražnega govora, več opredelitev politikov ali strank do sovražnega govora, javne opredelitve vladnih in nevladnih organizacij za ostrejši pregon sovražnega govora, več medsebojnih tožb političnih predstavnikov zaradi domnevnega sovražnega govora, protest proti regulaciji sovražnega govora in proteste in shode proti sovraštvu ter protivladne kolesarske proteste, štiri odmevne domnevno sovražne objave v Demokraciji in Mladini, več domnevno sovražnih objav vidnih politikov na Twitterju ali njihovih izjav v parlamentu, tri javna pisma na temo sovražnega govora, več fizičnih napadov na predstavnike spolnih manjšin in zločinov, ki so jih storili pripadniki drugih narodov, pomembne politične dogodke, kot so menjava vlade, odstopi vidnih politikov in lokalne in evropske volitve. Nabor dogodkov vsebuje več kot 250 dogodkov, večina izmed katerih je obrobnega pomena in v interpetacijo ni vključena (večinoma gre za poročanja o opredelitvi manj vidnih javnih oseb do sovražnega govora, ki glede na družbeni kontekst [ostale dogodke] ni imela pomembne vloge). Seznam družbenih dogodkov in govora
proti določenim tarčam (kar je posledica razdelitve anotiranih tvitov med veliko število tarč in mesecev), nihanja tarč skozi čas niso uporabna za interpretacijo. Posledično je analiza tarč sovražnega govora uporabna le z vidika
razločevanja pogostih in nepogostih tarč.
6 Jasno je, da lahko nek dogodek, ki tematizira sovražni govor in ga razumemo kot govor o sovražnem govoru, sam tudi
»družbeni dogodek«, ki sproža tako sovražni govor kot nadaljnji govor o njem.
16
o sovražnem govoru seveda ne more biti in ni dokončen, kar vpliva na interpretacijo, ki bi lahko s še podrobnejšim pregledom družbenih dogodkov in govora o sovražnem govoru postala kvalitetnejša.
Slika 1: Delež sprejemljivega (zelena) in sovražnega govora od januarja 2018 do januarja 2019 ( Institut Jožef Stefan, 2021)
17 3.2.2 Analiza podatkov
Metoda odgovarjanja na glavno raziskovalno vprašanje o stopnji upravičenosti nasprotujočih si orisanih stališč do sovražnega govora skozi tri omenjena raziskovalna vprašanja je naslednja:
1) preko oblikovanja tipologije družbenih dogodkov, ki so sovpadali s povečanjem deleža sovražnega govora na Twitterju, bo odgovorjeno na vprašanje, kateri tipi dogodkov vplivajo na poraste sovražnega govora na spletu (vpliv ni mišljen kot kavzalnost ampak zgolj sovpadanje). Kot porast deleža sovražnih tvitov smo upoštevali tista povišanja deležev sovražnega govora, ki so od povprečnega dnevnega deleža sovražnih tvitov v analiziranem obdobju oddaljeni za vsaj dve standardni deviaciji;
2) enako bo preko oblikovanja tipologije dogodkov, ki sprožajo govor o sovražnem govoru, dobilo odgovor vprašanje, kateri tipi dogodkov sprožijo govor o sovražnem govoru;
3) s primerjavo tipov dogodkov, ki sovpadajo oziroma sprožajo sovražni govor, in dogodkov, ki sprožajo govor o sovražnem govoru, bo opredeljena (ne)skladnost med njima.
V sklepnem delu bomo glede na odnos med sprožilci sovražnega govora in dogajanjem, na katerega se osredotoča govor o sovražnem govoru, sklepali, do kakšne mere ima govor o sovražnem govoru predvsem namen diskreditiranja desnice oziroma do kakšne mere slednja sproža sovražni govor in normalizira nestrpnost.
Pri tem je potrebno poudariti, da tipologija družbenih dogodkov ni bila oblikovana v naprej (že pred zbiranjem dogodkov), ampak na podlagi dogodkov, ki so se izkazali za sprožilce sovražnega govora oziroma govora o njem. Ker zato niso bili zabeleženi le dogodki določenih vrst ali le tisti, ki vplivajo na porast sovražnega govora, pač pa mnogo širša množica za sovražni govor potencialno (a ne nujno) pomembnih dogodkov, obstajajo zabeleženi dogodki, ki ne sovpadajo s porastom sovražnega govora, hkrati pa so se zgodila povečanja količine sovražnih tvitov, s katerimi sovpadajoč dogodek ostaja neznan. V nadaljevanju zato ne bodo predstavljeni vsi zabeleženi dogodki ali porasti sovražnega govora, pač pa bodo predstavljena najdena sovpadanja zabeleženih dogodkov s porasti sovražnega govora in govora o sovražnem govoru. Ta pa, kot omenjeno, ne izčrpajo seznama govora o sovražnem govoru, družbenih dogodkov ter porastov sovražnega govora.
18