Pogoste besede v sovražnih tvitih v času Janševega tvita o Srebrenici (12. 7. 2020)

Slika 9: Pogoste besede v sovražnih tvitih v času Janševega tvita o Srebrenici (12. 7. 2020)

Nekaj porastov sovražnega govora v času vlade Janeza Janše je bilo povezanih tudi s tematiko novinarjev in medijev. V začetku septembra je javnost razburjala vladna depeša o stanju novinarstva v Sloveniji, v kateri je Urad vlade za komuniciranje slovensko novinarstvo označil za nadaljevanje oblasti prejšnjega režima (Cirman in Vuković, 2020). Posledica depeše je bil (glede na obdobje) manjši porast sovražnega govora dne 9. 4. 2020, ko je delež spornih tvitov znašal 32,2 %. Tudi 14. 9.

2020 se je v povezavi z depešo zgodil porast sovražnega govora na 32,6 %, ki sovpada z dnevom seje odbora za zunanjo politiko in kulturo, ki so jo zaradi depeše zahtevale koalicijske stranke. Dne 12. 5. se je delež sovražnih tvitov povečal na 34,4 %, dan po tematizaciji napadov na medije v Tedniku³⁰, katerega pristransko pretiravanje je kot neprimerno na Twitterju komentiral novinar RTV Jože Možina (Možina, 2020). Program RTV Slovenija je sovpadal s porastom sovražnega govora tudi 4. 10., ko je v oddaji Vikend paket nastopil raper Zlatko z izrezano masko (ki po kasnejših pojasnilih hiše ni bila del načrta), kar je razburilo javnost. Zlatko je s svojimi dejanji ponovno razburil del javnosti 17. 10. 2020, ko je poskušal novinarju Nova24TV iz rok zbiti kamero, kroženje posnetka na družbenih omrežjih pa sovpada s povečanjem deleža sovražnega govora na 36,3 %.

Poleg dogodkov, ki so povezani s političnim dogajanjem in protesti, slovensko zgodovino ter mediji, sta s povečanjem deleža sovražnega govora sovpadala še dva druga dogodka. Dne 7. 6. 2020, ko se je delež sovražnih tvitov povzpel na 34,4 % objav, sovpada z novico, da je notranje ministrstvo ugodilo pritožbi zoper prepoved koncerta Thompsona v Mariboru, kar je bil tudi povod za interpelacijo Hojsa. Povečanje deleža sovražnega govora v objavah na Twitterju nad 33 % zaznamuje tudi 4., 5. in 6.

avgust, ko sta starša dečka, ki je utonil v Soči, na medije naslovila javno pismo, v katerem sta poudarila po njunem neprimerno delovanje državnih institucij, predvsem Centrov za socialno delo, ob tragediji (K.T., 2020). Njuni kritiki se je 5. 8. z javnost razburjajočim tvitom pridružil Borut Jakopin, uslužbenec na MNZ, ki je Centre za socialno delo označil za »leglo feministk, nedofukanih zafrustriranih žensk in beta fantkov«, kar so vsi obsodili (Šuligoj, 2020).

Sovražni govor v času vlade Janeza Janše se je v več kot polovici primerov povečal sočasno s političnimi dogodki, predvsem protivladnimi protesti ali dejanji vlade, ki so povezana s posegi v policijo in sodstvo, poleg tega pa je (kot v času Šarčeve vlade) sovražni govor sovpadal z obeleženjem 100 dni vlade. Političnim dogodkom sledijo povečanja sovražnega govora, ki sovpadajo z dogajanjem, povezanim z zgodovino slovenskega naroda, dogodki pa so pogosto povezani s prazniki in proslavami, ki so s povečanjem deleža sovražnih tvitov sovpadali tudi v prejšnjih letih. Da so bili porasti

30https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174692246?s=tv

sovražnega govora najpogosteje povezani s politiko, znova potrjuje tudi analiza tarč nasilnih tvitov, kjer v času desne vlade s 64 % prevladujejo tviti, ki so po mnenju obeh anotatorjev žaljivi na podlagi ideoloških ali političnih tem (Slika 10). Vendar pa v primerjavi s prejšnjim obdobjem v času vlade Janeza Janše sovražni govor zaznamujejo štiri posebnosti. Prvič, sovražnih tvitov je v času vlade Janeza Janše oziroma v času epidemije bistveno več kot v času leve vlade, kar odraža razlika v povprečnem deležu sovražnih objav na dan, ki za čas Šarčeve vlade znaša 15,6 %, v času Janševe pa 26,8 %. Povečanje časovno sovpada s pandemijo, ki bi lahko bila vzrok večjega deleža sovražnih tvitov. Drugič, pod Janševo vlado dogodki, ki so sovpadali s sovražnim govorom, niso tematizirali ranljivih skupin, na zaščito katerih se ponavadi nanaša pojem sovražnega govora. Nobeno od identificiranih sovpadanj med družbenimi dogodki in sovražnim govorom tako ni tematiziralo problema varnosti oziroma ogrožanja slovenskega naroda s strani Neslovencev, kar je bil pod prejšnjo vlado pogost tip dogodka, ki je sovpadal s povečanjem sovraštva na spletu. Ravno tako noben identificiran dogodek ni bil povezan z manjšinskimi spolnimi identitetami ali homofobijo, ki je v času Šarčeve vlade morebiti dvakrat sovpadala s porastom sovražnega govora. Pri tem pa je potrebno opozoriti na časovno sovpadanje Janševe vlade z obdobjem pandemije, v času katere so bili mnogi javni dogodki odpovedani ali pa izvedeni v okrnjeni obliki. Posledično je bilo tistih dogodkov, ki so v času Šarčeve vlade sovpadali s sovražnim govorom zoper etnične ali spolne manjšine, v času Janševe vlade manj, kar je lahko razlog, da omenjena sovpadanja družbenih dogodkov in sovraštva niso povezana s to tematiko. Tako Parada ponosa 2019, ki je morda vplivala na porast sovražnega govora, kot aktivnost kluba Tiffany, napad na katerega je morda povzročil porast sovraštva na spletu, sta bili v času Janševe vlade manj opazni in okrnjeni. Čeprav torej drži, da je večina identificiranih dogodkov v času desne vlade povezanih s političnim dogajanjem in se je sovražni govor najintenzivneje povečal na račun ideoloških in političnih tém, kar ugotavljajo tudi Kralj Novak et al. (2021) in kar potrjuje tudi manjša prisotnost tovrstih tarč v tem obdobju (Slika 10), je ob tem sklepu potrebno dodati, da je bilo dogajanje, ki bi lahko predstavljalo povode sovražnega govora (in jih je predstavljajo v preteklosti) zaradi ukrepov okrnjeno. Tretjič, pod Janševo vlado so povišanja sovražnega govora večkrat sovpadala z dogodki, povezanimi z mediji in novinarji, predvsem s problematiziranjem programa RTV in domnevno pristranskostjo njenih novinarjev, česar v času leve vlade nismo prepoznali, nekoliko pogostejše targetiranje medijev in novinarjev pa je razvidno iz 11% deleža sovražnih objav s to vsebino (Slika 10). Četrta ugotovitev glede sovražnega govora v obdobju desne vlade pa je, da kljub časovnemu sovpadanju s pandemijo, razen v enem primeru, povečanje sovraštva na spletu ni bilo povezano s témo pandemije, sprejemanjem novih ukrepov, številom okužb ipd. Čeprav je približno tretjina objav na témo pandemije na slovenskem Twitterju sovražna (Kralj Novak et al., 2020), so objave morda vplivale

na višje povprečje, vendar tematika pandemije ni sovpadala z glede na obdobje nadpovprečnimi povečanji sovražnega govora.

Glede sovražnega govora v času desne vlade oziroma epidemije lahko zaključimo, da se je delež sovražnih tvitov povečal, da so z večjo pogostostjo sovražnega govora sovpadali dogodki politične narave (protivladni protesti in sporno delovanje vlade), vsakoletna obeleženja slovenske preteklosti, pa tudi kritike novinarjev in Radiotelevizije Slovenije ter končno, da s pandemijo povezani dogodki niso sovpadali z večjo pogostostjo sovražnega govora (čeprav so morda vplivali na višje povprečje).

Slika 10: Tarče sovražnega govora od marca 2020 do konca istega leta (strinjanje obeh anotatorjev)

2) Kateri dogodki vplivajo na govor o sovražnem govoru?

Govor o sovražnem govoru je v času vlade Janeza Janše tematiziral:

• delovanje vlade in njeno sovražno nastrojenost proti manjšinam (3 dogodki),

• sovražno nasprotovanje vladi v obliki protivladnih protestov (4 dogodki), in

• rasizem v slovenski družbi (2 dogodka).

Govor o sovraštvu in nestrpnosti v času vlade Janeza Janše so večkrat povzročili predstavniki vlade s svojim (domnevno) sovražnim govorom proti manjšinam ali njegovim odobravanjem. Aprila 2020 je javnost razburila vladna depeša o tem, da je MNZ odobrilo sprva nedovoljen koncert Thompsona, ki mu očitajo promoviranje ustaštva, o čemer so poročali na RTV ( G. C., G. K. in T. K. B, 2020), ostro drugi. Nekaj mesecev pozneje je s spornim tvitom šokiral tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je delil sliko štirih belopoltih žensk, ki jo je spremljal zapis »To je vsa raznolikost, ki jo potrebujemo«. O sporni objavi so poročali 24.ur³⁵, spletni časopis Dnevnik³⁶, na Mahničevo neprimerno vedenje pa se je po poročanju medijev odzvala opozicija, ki ga je pozvala k odstopu (Fajon, 2020).

Poleg predstavnikov politične desnice in njihovega spornega naslavljanja manjšin so govor o sovražnem govoru nekajkrat izzvali protivladni protesti, ki so jih predstavniki desne politične struje označili kot sovražni govor. Kot sovražni govor in grožnjo s smrtjo je eno izmed gesel petkovih protivladnih protestov »Stop janšizmu!« razumel Janez Janša, čigar tožba proti nosilcem transparentov je bila zavrnjena. O ovadbi protestnikov in opustitvi pregona so poročali RTV, portal Siol³⁷, 24ur³⁸, spletni časopis Dnevnik³⁹ in Delo⁴⁰. Tudi sledeče Janševo pismo državnemu tožilcu Dragu Šketi, v katerem ga je prav na podlagi primera protestnega gesla opozoril na neustrezen pregon sovražnega govora v Sloveniji, je sprožilo mnoge negativne odzive (G.C., 2020). Kot sovražni govor (in morebitno grožnjo s smrtjo) je avgustovske proteste kulturnikov razumel minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je kritike Aktiva delavk in delavcev v kulturi, da ministrstvo uničuje slovensko kulturo, razumel kot

nezadovoljstvo izrazili s politjem rdeče barve po pisalnih mizah predstavnikov ministrstva, ki so jih sami postavili pred stavbo ministrstva, je Simoniti razumel kot pozivanje k sovraštvu in nasilju, ki naj ga policija nemudoma kaznuje (Simoniti, 2020). Iz omenjenih primerov je razvidno, da koncept sovražnega govora za zatiranje političnega nasprotovanja uporablja oziroma je v analiziranem obdobju uporabljala (tudi) desna vlada.

Poleg domnevnega vladinega sovražnega govora, na katerega so opozarjali njeni nasprotniki, in izražanja nekaterih protivladnih stališč, ki jih je vlada označila kot sovražni govor, je v dveh primerih govor o sovražnem govoru sprožil rasistični sovražni govor, ki ni prihajal s strani političnih akterjev oziroma od katerega so se ti oddaljili. O latentnem rasizmu slovenske družbe je na družbenih omrežjih avgusta spregovorila Irena Joveva in opozorila na plaz žaljivih sporočil, ki jih je redno deležna zaradi svojega priimka. Decembra 2020 pa je javnost (kot večkrat v času Šarčeve vlade) razburila Demokracija, tokrat z zapisom Aleksandra Škorca, ki je trdil, da bo Bog ustvaril virus, ki bo napadel večino ljudi druge (nebele) rase in tako očistil človeštvo. O zapisu so poročali RTV Dnevnik⁴¹, portal 24.ur⁴², Dnevnik⁴³, Večer⁴⁴ in nekateri lokalni mediji, politiki tako levice kot desnice pa so zapis, ki naj bi bil sicer satirične narave, obsodili.

3) Sovpadanje sovražnega govora in govora o sovražnem govoru

Porasti sovražnega govora v času vlade Janeza Janše večinoma sovpadajo z aktualnimi političnimi dogodki, pri čemer tako nasprotovanje delovanju vlade kot samo delovanje vlade sprožita sovražni govor, kar kaže na politično dimenzijo sovražnega govora na slovenskem spletu. Govor o sovražnem govoru se porazdeljuje med oba omenjena sprožilca: predstavniki vlade protivladne proteste in njihova gesla večkrat označijo za sovražni govor, medtem ko se vlado zaradi neprimernega komuniciranja in dovoljevanja nestrpnosti ravno tako obtožuje sovražnega govora. Prvo priča o tem, da je v analiziranem obdobju desna vlada mobilizirala koncept sovražnega govora za zatiranje političnih nasprotnikov, drugo pa, da je tudi opozicija (recimo v primeru koncerta Thompsona, v primeru spornih tvitov vladnih predstavnikov, ki niso povzročili porasta sovražnega govora) sovražni govor mobilizirala za diskreditacijo vlade. Pri tem ni pomembno, ali je obtožba določenega političnega pola kot sovražnega

41 https://www.rtvslo.si/slovenija/glosa-v-demokraciji-sprozila-prvo-ovadbo-kako-se-bo-odzvalo-tozilstvo/544862

42 https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapis-v-reviji-demokracija-o-vecrednosti-bele-rase-in-odstranitvi-plevela.html

43 https://www.dnevnik.si/1042945469/slovenija/zoran-jankovic-s-kazensko-ovadbo-proti-demokraciji-

44 https://www.vecer.com/slovenija/zapis-v-tedniku-demokracija-pokomentiral-tudi-minister-koritnik-vse-to-je-nesprejemljivo-in-zame-zavrzno-10229259

pravilna ali napačna (lahko je pravilna – recimo v primeru rasističnega zapisa v Demokraciji), bistveno je, da govor o sovražnem govoru ne naslavlja tistih dogodkov, ki sprožijo sovražni govor med državljani (česar približek je sovražni govor na spletu). Razlog, da označujemo sovražni govor v času desne vlade kot vsaj delno politični koncept, s katerim poskušata tako levica kot desnica včasih očrniti druga drugo, ni neupravičenost govora o sovražnem govoru političnih nasprotnikov (ki je lahko upravičen), pač pa dejstvo, da sovražni govor, ki ga obe strani tematizirata, ni povezan s sovražnim govorom med državljani, z njegovimi sprožilci ali najpogostejšimi tarče, pač pa se osredotoča na dogodke političnega sovražnega govora (sporni (re)tviti desno usmerjenih politikov ali protesti kulturnikov), ki niso odmevali v sovražnih objavah Slovencev. V tej lastnosti je govor o sovražnem govoru v času vlade Janeza Janše skladen z govorom o sovražnem govoru v času vlade Marjana Šarca, kjer je bilo ugotovljeno, da večkrat tematizira sovražni govor v političnem diskurzu, ki ne odmeva v sovražnem govoru med državljani.

53 3.3.3 Teze o sovražnem govoru

Glede na analizirana sovpadanja sovražnega govora z družbenimi dogodki ter analizo dogodkov, ki sprožijo govor o sovražnem govoru, lahko opazimo vzorce, ki čeprav niso nujno neposredno povezani z glavnim raziskovalnim vprašanjem o upravičenosti pojmovanja sovražnega govora, značilnega za politično levico oziroma desnico, ponujajo zanimiv uvid v odnos med sovražnim govorom, obravnavanjem sovražnega govora in njunimi sprožilci. Iz analize in interpretacije podatkov je razvidno, da:

• so sprožilci porastov sovražnega govora na platformi Twitter skozi analizirano obdobje treh let pogosto obeleženja slovenske preteklosti (dan upora proti okupatorju, dan samostojnosti in enotnosti, koncert Nosil bom rdečo zvezdo, obeleženje dražgoške bitke), kar priča o (razdiralni) vlogi zgodovinskih konfliktov in njihovih interpretacij v današnjem slovenskem političnem in kulturnem prostoru;

• so sprožilci porastov sovražnega govora pogosto politični protesti (protesti proti (in za) nastanitvi beguncev, protest desne skupine Casa Pound in anti-protest, protivladni kolesarski protesti) ter aktulani politični dogodki (odstopi, izvolitve na funkcije, obeleženje stotih dni vlade), kar priča o vlogi političnega dogajanja pri širjenju sovražnega govora na slovenskem spletu;

• čas vlade Marjana Šarca kot Janeza Janše opisuje svojevrsten tip dogodka, ki je pod vsako vlado sovpadal s porasti sovražnih objav; v času Šarčeve vlade so ti večkrat sovpadli z dogodki, ki so tematizirali ogrožanje slovenskega naroda s strani drugih ras (predvsem ob zločinih, ki so jih storili migranti), pod Janševo vlado pa je sovražni govor večkrat sprožilo domnevno pristransko poročanje medijev. Razlika v sprožilcih bi lahko bila tudi odsev sprememb v družbenih okoliščinah, v katerih se je zaradi pandemije Covid-19 tema begunske krize umaknila spremljanju boja z virusom, uvajanje karantene in ukinjanja javnega življenja pa je povečalo pomen informacij, ki jih prenašajo mediji;

• sprožilci sovražnega govora niso bile neprimerne (npr. rasistične) objave v medijih, ki so razburile širšo javnost – ne rasistična naslovnica Demokracije, ki je migrante prikazovala kot posiljevalce belopoltih žensk, ne zapis Aleksandra Škorca o virusu, ki bo iztrebil večinoma pripadnike nebelih ras, ker predstavljajo plevel čoveštva, nista sovpadla s porastom sovražnega govora, čeprav sta v javnosti zbudila veliko prahu. Slednje priča o osredotočenosti govora o sovraštvu na govor javnih akterjev, čeprav ta ne spodbuja nujno neposrednih povečanj sovražnega govora na platformi Twitter;

• med sovražnimi objavami kot cilj prevladujejo posamezniki na podlagi njihovih ideoloških in političnih prepričanj in ne na podlagi pripadnosti spolni, verski, rasni ali drugi manjšini.

Prevlada političnih in ideoloških tarč sovražnih objav je skladna tudi z večjo pogostostjo porastov sovražnega govora na Twitterju, ki v vseh analiziranih obdobjih večkrat (ali celo največkrat) sovpadejo z dogodki, povezanimi z aktualnim političnim dogajanjem ali s slovensko preteklostjo;

• kljub relativni zanemarljivosti sovražnega govora usmerjenega proti manjšinam v primerjavi s pogostostjo političnih in ideoloških tém v sovražnih objavah na Twitterju, so manjšine pogosteje tarče dejanj iz sovraštva, ki jih tematizira govor o sovražnem govoru.

Omenjene ugotovitve o odnosu med sovražnim govorom, družbenimi dogodki in govorom o sovražnem govoru, ki pričajo o pomembnosti političnih in ideoloških tém za sovražni govor na platformi Twitter ter o delni neskladnosti med sprožilci govora o sovražnem govoru ter sovražnih objav, ki se največkrat ne osredotočajo na manjšine, ponujajo izhodišče za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje.

4 SKLEP

Glede na analizo raziskovalnih vprašanj o vplivu različnih dogodkov na sovražni govor, na govor o sovražnem govoru ter primerjavo med njima lahko sklepamo o stopnji upravičenosti zgoraj orisanih drž levice in desnice do sovražnega govora.

V analizi štirih različnih obdobij se izkaže, da je bila v obeh obdobjih boja za politično oblast (od odstopa Mira Cerarja do Šarčeve vlade ter od Šarčevega odstopa do Janševe vlade) pogostost sovražnega govora povezana predvsem z dogodki aktualne politike, govor o sovražnem govoru pa je poleg obravnave sprožilcev in tarč sovražnega govora, ki so bili politične narave, problematiziral tudi desnico zaradi širjenja sovraštva proti ranljivim skupinam, čeprav je tovrstnega izražanja sovraštva v dejanskem sovražnem govoru med uporabniki spleta v omenjenih obdobjih malo. V analizi obeh vladnih obdobij se izkaže, da je kljub delni usklajenosti govora o sovražnem govoru s tarčami sovražnega govora in sprožilci njegovih porastov, tematizacija sovražnega govora večkrat tematizacija (sovražnega) izražanja političnih predstavnikov obeh polov, ne pa sovražnega govora nasploh ali sprožilcev sovražnega govora med množico spletnih uporabnikov. Iz omenjenih dveh karakteristik brezvladnih in vladnih obdobij lahko zaključimo, da je sovražni govor do določene mere političen koncept. V obeh obdobjih poskusov sestavljanja desne koalicije je idejo sovražnega govora mobilizirala levica, kar je skladno s stališčem desnice, ki sovražni govor pojmuje kot orodje v rokah levice za zatiranje desnih političnih idej. Vendar so v času obeh vlad idejo sovražnega govora za diskreditacijo političnih nasprotnikov uporabili tudi predstavniki desnega političnega pola, ki so sovražni govor prepoznali na primer v protivladnih protestih ter očitkih ministrstvu za kulturo o škodovanju slovenski umetnosti. Posledično je stališče, da je lahko sovražni govor orodje v rokah levice za utišanje desnega govora, upravičeno, a je potrebno dodati, da je ideja sovražnega govora hkrati tudi sredstvo desnice za zatiranje politične opozicije in protivladnih stališč.

Tekom analiziranih obdobij se je večkrat pokazala tudi druga lastnost odnosa med sovražnim govorom in govorom o njem, ki priča o upravičenosti perspektive politične levice, da je ideja sovraštva proti ranljivim skupinam večkrat materialni problem ranljivih skupin in ne zgolj ideološko orodje za zatiranje desnega govora, kot trdi politična desnica. Čeprav drži, da se sovražni govor med državljani (uporabniki Twitterja) večinoma ne osredotoča na manjšine in načeloma ne sovpada z dogodki spornega sovražnega in diskriminatornega govora desne politične struje (kar nasprotuje orisanemu stališču levice), so téma govora o sovražnem govoru večkrat dejanja iz sovraštva proti manjšinam, ki so, čeprav so manjšine obrobna tarča sovražnega govora in njegove porastov, nadreprezentirane v sovražnih dejanjih (kar potrjuje stališče levice). Sovražna dejanja so usmerjena proti spolnim in tudi

etničnim manjšinam, nikoli pa ne proti daleč najpogostejšim tarčam sovražnega govora, torej političnim ali ideološkim nasprotnikom. S tega vidika se zdi perspektiva, da se mobilizacija strahu in sovraštva do manjšin s strani desne retorike realizira v sovražni nastrojenosti posameznikov, pravilna, vendar sovražna nastrojenost do manjšin ni toliko problem sovražnega govora v vsakdanjih objavah, razmišljanjih in komentarjih, ki so sovražni predvsem do ideološko drugače opredeljenih, ampak problem sovražnih in pogosto nasilnih dejanj, ki šokirajo javnost.

Slednje poraja nenačrtovano vprašanje o odnosu med sovražnimi dejanji in sovražnim govorom.

In document Sovražni govor ali govor o sovražnem govoru (Strani 49-69)