UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
ULA NIKOLAJA RATAJEC
Sovražni govor ali govor o sovražnem govoru
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
ULA NIKOLAJA RATAJEC
Sovražni govor ali govor o sovražnem govoru
Diplomsko delo
Mentor: doc. dr. Primož Krašovec Univerzitetni študijski program prve Mentorica: dr. Petra Kralj Novak stopnje: Sociologija
Ljubljana, 2021
Kazalo
1 UVOD ... 6
2 TEORETIČNI DEL: ORIS DVEH STALIŠČ O SOVRAŽNEM GOVORU ... 8
a) Sovražni govor kot problem (desnice) ... 8
b) Sovražni govor kot politično orodje (v rokah levice) ... 10
3 EMPIRIČNI DEL ... 13
3.1 Opredelitev problema ... 13
3.2 Metodologija ... 14
3.2.1 Zbiranje podatkov ... 14
3.2.2 Analiza podatkov ... 17
3.3 Predstavitev in interpretacija... 18
3.3.1 Od Cerarjevega do Šarčevega odstopa (14. 3. 2018–27. 1. 2020) ... 19
3.3.2 Šarčev odstop in vlada Janeza Janše (27. 1. 2020–31. 12. 2020) ... 38
3.3.3 Teze o sovražnem govoru ... 53
4 SKLEP ... 55
5 VIRI IN LITERATURA ... 57
Kazalo slik
Slika 1: Delež sprejemljivega (zelena) in sovražnega govora od januarja 2018 do januarja 2019 ... 16Slika 2: Delež sovražnega govora v prvem analiziranem obdobju od marca 2018 do januarja 2020 .... 20
Slika 3: Besede v sovražnih tvitih v času govora o koalicijski pogodbi (30. 8. 2018 do 2. 9. 2018) ... 22
Slika 4: Tarče sovražnega govora od 1. 3. 2018 do 1. 10. 2018 (strinjanje obeh anotatorjev) ... 24
Slika 5: Tarče sovražnega govora v času vlade Marjana Šarca (strinjanje obeh anotatorjev) ... 31
Slika 6: Sprejemljive (zelene) in sovražne objave od odstopa Šarca do konca leta 2020 ... 38
Slika 7: Pogoste besede v sovražnih tvitih ob objavi javnega pisma levih intelektualcev 17. 2. 2021 . 40 Slika 8: Besede v sovražnih objavah na Twitterju v času odmevnega protivladnega protesta (13. 6. 2020) ... 45
Slika 9: Pogoste besede v sovražnih tvitih v času Janševega tvita o Srebrenici (12. 7. 2020)... 46 Slika 10: Tarče sovražnega govora od marca 2020 do konca istega leta (strinjanje obeh anotatorjev) . 49
Izvleček
Sovražni govor ali govor o sovražnem govoru
Spričo negotove družbene klime v Evropi, ki jo je v zadnjih letih zaostrila begunska kriza, postaja pojav sovražnega govora (zlasti na spletu) vedno bolj pogost. Na razširjanje sovraštva v javnem govoru so se v Sloveniji odzvale mnoge politične, nevladne in strokovne organizacije, ki so sooblikovale razumevanje sovražnega govora v slovenskem prostoru. Vendar pa izmuzljivost pojma, o kateri priča pomanjkanje konsenza o definiciji sovražnega govora na področju sociologije, prava ali politike, omogoča, da tisti, ki sovražni govor definirajo in regulirajo, tega interpretirajo skladno z lastnimi interesi. Diplomsko delo skozi vprašanje, v kakšnem odnosu sta dejanski sovražni govor in govor o sovražnem govoru, osvetli upravičenost stališča politične levice in desnice do sovražnega govora, ki bi lahko njegovo pojmovanje uskladili z lastnimi interesi. Diploma v začetku oriše dve različni pojmovanji problema sovražnega govora, ki ju pripisuje levemu oziroma desnemu političnemu polu, pri čemer prvo zaznamuje dojemanje sovražnega govora predvsem kot posledico vzpona politične desnice, drugo pa zanikanje sovražnega govora, ki naj bi bil orodje v rokah politične levice za zatiranje političnih alternativ. Sledi empirični del, ki skozi primerjavo sprožilcev sovražnega govora na slovenskem Twitterju v zadnjih treh letih in sprožilcev govora o sovražnem govoru v istem obdobju osvetli odnos med dejansko razsežnostjo problema sovražnega govora ter njegovim obravnavanjem s strani političnih in drugih akterjev. Glede na prepoznane sprožilce sovražnega govora, govora o sovražnem govoru ter njihovo (ne)ujemanje, diplomsko delo obe stališči do sovražnega govora opredeli kot deloma (ne)upravičeni ter zaključi z raziskovanjem vzročno-posledičnega odnosa med sovražnim govorom sovražnimi dejanji.
Ključne besede: sovražni govor, tarče sovražnega govora, Twitter, politična levica, politična desnica
Abstract
Hate speech or speech about hate speech
In the light of uncertain social atmosphere in Europe, which has been intensified by the refugee crisis in recent years, the presence of hate speech (especially online hate speech) has become increasingly persistent. In Slovenia, the growing problem of hateful communication has been addressed by many governmental, non-governmental and professional organizations that have in turn shaped the public understanding of hate speech in Slovenian public space. However, the ambiguity of the term, indicated by the lack of consensus about hate speech definition in sociology, politics or law, enables those defining and regulating the problem of hate speech to interpret it in line with their own interests. By exploring the relationship between actual hate speech presence online and speech about hate speech, the undergraduate thesis highlights the extent to which the position of each political pole towards hate speech is justified, since political poles could mould their conception of hate speech to fit their own interests. Undergraduate thesis starts by outlining two different standpoints on the problem of hate speech that are ascribed to the left and right political pole, the former being characterized by perceiving hate speech as a consequence of the rise of right-winged politics and the latter by interpreting the problem of hate speech as a leftist tool to oppress political alternatives. The empirical analysis that follows compares the triggers of hate speech on Slovenian Twitter in the last three years with the triggers of speech about hate speech in the same period and highlights the relationship between the actual dimensions of online hate speech and the problem of hate speech as perceived by political and other relevant actors. Considering the identified triggers of online hate speech, speech about hate speech and their correspondence, the thesis characterizes both political standpoints on hate speech as partially (in)justified and closes with questioning the causal relationship between hate speech and hate actions.
Key words: hate speech, hate speech targets, Twitter, political left, political right
6
1 UVOD
Sovražni govor postaja dandanes zlasti na socialnih omrežjih vedno bolj viden, zato številne vlade uvajajo strožjo obravnavo sovražnega govora ter zahtevajo njegovo regulacijo s strani medijskih platform (Siegel, 2020). S podpisom Kodeksa o regulaciji sovražnega govora na spletnih portalih leta 2010, z odzivom nevladnih organizacij, ki so začele ob begunski krizi močneje opozarjati na posledice sovražnega govora, organiziranjem političnih posvetov na pobudo nekaterih slovenskih politikov ter, končno, s sodbo I Ips 65803/2012 Vrhovnega sodišča iz leta 2019, v kateri se je zavzelo za ostrejši pregon sovražnega govora, se je na problem (spletnega) sovražnega govora začela odzivati tudi slovenska družba.
Vendar pa je definicija sovražnega govora ohlapna in izmuzljiva, posledično pa o njej v politiki, znanosti ali pravu ni konsenza (Sellars, 2016). Izmuzljivost definicije sovražnega govora poskuša Sellars (2016) zaobiti tako, da namesto iskanja enotnega pojmovanja sovražnega govora identificira njegove mnogovrstne, delno prekrivajoče in delno izključujoče se značilnosti, pogoste v prej omenjenih žariščih obravnave sovražnega govora. Prva lastnost, ki ponavadi opredeljuje sovražni govor in ga ločuje od drugega škodljivega govora, kot je recimo ustrahovanje, je po Sellarsovi analizi obravnavanje skupine ali posameznika na podlagi pripadnosti določeni skupini. Kljub temu so lastnosti, na katere se mora nanašati govor, da je označen kot sovražni,različne: najpogosteje se v definicijah pojavljajo rasa, etničnost in religija, pogosto se pojavljajo tudi spol, spolna usmerjenost in spolna identiteta, le včasih pa tudi invalidnost oziroma bolezen (Sellars, 2016: 25) Tudi Siegel (2020) ugotavlja, da akademiki glede definicije sovražnega govora niso dosegli soglasja, čeprav v splošnem velja, da je sovražni govor razumljen kot pristranski, sovražni in nasilni govor uperjen proti posamezniku ali skupini na podlagi (dejanske ali pripisane) notranje lastnosti.
Ohlapna in izmuzljiva definicija sovražnega govora odpira možnost, da tisti, ki sovražni govor (na spletu) regulirajo, definirajo in preučujejo, prisotnost le-tega interpretirajo skladno z lastnimi interesi, kar delegitimira njihovo obravnavanje problematike (povečanja primerov) sovražnega govora.
Posledično se porodi vprašanje, v kakšnem odnosu sta dejanska prisotnost sovražnega govora ter prisotnost govora o sovražnem govoru, ki ga proizvajajo različne institucije, ki bi pojem sovražnega govora lahko vpele v logiko lastnih interesov.
Diplomska naloga preizprašuje legitimnost drže slovenske politične levice in desnice do sovražnega govora, katerega razumevanje sooblikujejo tudi politični akterji, ki bi ga lahko zato pojmovali skladno z lastnimi apetiti po politični oblasti. Pri tem diplomska naloga privzema, da levica
7
razume sovražni govor kot naraščajoč družbeni problem, ki je posledica uspešne mobilizacije sovraštva s strani nestrpne (skrajno) desne retorike, desnica pa sovražni govor razume predvsem kot koncept, ki ga mobilizira levica za zatiranje desnega govora. Glavno raziskovalno vprašanje diplomske naloge je, do kakšne mere sta izključujoči se stališči nasprotujočih si političnih polov o sovražnem govoru upravičeni. Omenjeno vprašanje je raziskovano skozi tri podvprašanja: 1) kako na prisotnost sovražnega govora vplivajo različni družbeni dogodki, 2) kako ti vplivajo na prisotnost govora o sovražnem govoru, ter 3) do kakšne mere dogodki, ki sprožajo sovražni govor in govor o njem, sovpadajo.
Podatki se nanašajo na tri različne pojave: sovražni govor, govor o sovražnem govoru in pomembne družbene dogodke, ki so preučevani v obdobju zadnjih treh let. Sovražni govor predstavlja razširjenost sovraštva na slovenskem Twitterju, podatki o deležu in tarčah sovražnega govora pa so bili zbrani v okviru projekta IMSyPP pod koordinacijo Inštituta Jožef Stefan. Govor o sovražnem govoru se nanaša na znanstveno, politično in medijsko tematizacijo sovražnega govora, podatki o relevantnih družbenih dogodkih pa na dogodke, ki so sovpadali s povečanjem deleža sovražnega govora na spletu.
Struktura diplome sledi metodi odgovarjanja na glavno raziskovalno vprašanje. Po orisu dveh omenjenih nasprotujočih si pozicij levice in desnice o sovražnem govoru v teoretičnem delu sledi empirični del. Ta z oblikovanjem tipologije dogodkov zaporedno odgovarja na vprašanja: 1) kateri tipi dogodkov so vplivali na povečanja deležev sovražnega govora in 2) kateri dogodki so sprožilci govora o sovražnem govoru ter 3) kakšen je odnos med prisotnostjo sovražnega govora in razširjenostjo njegove tematizacije. Glede na primerjavo sprožilcev sovražnega govora in govora o njem v okviru zadnjega vprašanja bomo v sklepnem delu zaključili, do kakšne mere je pojem sovražnega govora politični koncept v rokah levice za zatiranje politično desnih vsebin in do kakšne mere opisuje naraščanje nestrpnosti med slovenskimi državljani, ki je posledica normalizacije desnega političnega diskurza in njegove diskriminacije različnih manjšin.
8
2 TEORETIČNI DEL: ORIS DVEH STALIŠČ O SOVRAŽNEM GOVORU
Razlog za vse večjo popularnost teme sovražnega govora v zadnjih letih je negotovo ozračje v Evropi, zaradi katerega se je hujskaška in sovražna retorika v politiki normalizirala (Bajt, 2017: 9), rasizem in ksenofobijo pa so v svoj diskurz integrirale tudi etablirane politične stranke v Sloveniji (Frank in Šori, 2015: 89) . Že prej pojavljajočo se izključevalno retoriko rasizma je še zaostrila begunska kriza, ki se je v Sloveniji v povečanem številu prehodov čez mejo začela kazati konec poletja 2015, splošno ozračje družbene nestrpnosti pa se je tako izrazilo tudi v razraščanju sovražnih stališč na slovenskem spletu (Bajt, 2017: 10). Na naraščajoč problem sovražnega govora so se odzvale mnoge politične, nevladne in strokovne skupine, ki so sooblikovale razumevanje sovražnega govora v slovenskem prosoru. V nadaljevanju sledi kratek pregled dveh nasprotujočih si govorov o problemu sovražnega govora v Sloveniji po begunski krizi, ki jih diploma pripisuje levemu oziroma desnemu političnemu polu.
Čeprav v okviru diplomske naloge nasprotujoči si razumevanji sovražnega govora razumemo kot držo politične levice oziroma desnice, pa ti nista omejeni na profesionalne politike, pač pa tudi na akterje, katerih naslavljanje sovražnega govora privzema eno izmed pozicij.
a) Sovražni govor kot problem (desnice)
Na širjenje nestrpnosti na družbenih omrežjih in porast sovražnih incidentov v Sloveniji, kot sta bila sežig Korana pred parlamentom novembra 2015 in odkritje svinjskih glav na gradbišču ljubljanske džamije v začetku leta 2016 (kar se je zgodilo dvakrat zapored), so se odzvali tudi slovenski politiki takratne levo-sredinske vlade. Premier Miro Cerar je v začetku februarja 2016 v izjavi za 24 ur prepoznal sovražni govor kot problem, ki v Sloveniji dobiva vse večje razsežnosti in se pojavlja tudi v obliki sovražnih dejanj (S.S., 2016). Predsednik republike Borut Pahor je državljane pozval, naj svoja stališča, do katerih imajo sicer absolutno pravico, izražajo na spoštljiv način, varuhinja človekovih pravic pa je dodala, da bi morali v etiki javne besede zgled državljanom Slovenije s svojim vedenjem postaviti prav politiki, ki bi lahko s sprejemom etičnega kodeksa vzpostavili samoregulacijski mehanizem odzivanja na sovražni govor (prav tam). Prav nekateri politiki desnice so namreč v tem času razburili javnost z deljenjem žaljivih tvitov proti voditeljici oddaje Utrip Jeleni Aščić, ki je v oddaji podala neutemeljeno (posledično pozneje uradno popravljeno) izjavo o vodji takrat desno orientirane slovenske opozicije Janezu Janši. V odzivu na plaz sovražnih in žaljivih komentarjev, katerih rdeča nit je bila voditeljičino etnično poreklo in domnevna neintegriranost v slovensko družbo,
9
je novinarka opozorila, da je razširjanje tovrstnih izjav s strani vodje SDS in nekaterih poslancev nesprejemljivo, pri čemer je tolerantnost predvsem desnih politikov do sovražnega govora in normalizacijo sovraštva (v njenem primeru rasizma/etnocentrizma) v njihovem diskurzu označila za alarmantno (Spletno uredništvo PM, 2016). Da politiki ne le razširjajo, ampak tudi avtorsko producirajo sovražni ali pa vsaj družbeno nesprejemljivi govor do novinarjev, je mesec pozneje dokazal Janez Janša, ki je v objavi na Twitterju 21. 3. 2016 z besedami »odsluženi prostitutki« poimenoval novinarki Evgenijo Carl in Mojco Šetinc Pašek (Janša, 2016).
V tem času so ob zaključku projekta Z (od)govorom nad sovražni govor v Mirovnem inštitutu opozorili, da se v slovenskem prostoru ne le normalizira sovražni govor, pač pa se kot problematične, lažnive in nelegitimne označujejo tudi (nevladne) organizacije in posamezniki, ki na problematičnost sovražnega govora opozarjajo (Z (od)govorom nad sovražni govor, 2016). Primer tovrstne sovražne drže, ki sovražno zanika problem sovražnega govora, je v svojem odzivu obravnaval Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor, ki je glede Reporterjeve kolumne Damirja Črnčeca iz januarja 2017 presodil, da Črnčec kot takratni dekan Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze ne izraža le nedopustnih sovražnih, ksenofobnih in islamofobnih stališč, pač pa tudi nestrpnost do tistih, ki njegovo retoriko označujejo kot neprimerno (Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor, 2017).
Na nevarnost in vse večjo pogostost pozivanja posameznikov na pomembnih in vidnih mestih v družbi k nestrpnosti in sovraštvu je opozorilo tudi Poročilo o stanju človekovih pravic za leto 2017/18 (Amnesty International, 2018), ki je ugotovilo, da je razraščajoča se sovražna politična retorika po eni strani opogumila posameznike za širjenje nestrpnosti, po drugi strani pa aktivirala množice, da se s kolektivnimi akcijami uprejo vzpenjajočim se politikam strahu in sovraštva. Kot tovrstno kolektivno akcijo lahko razumemo slovenski Shod proti politiki sovraštva, na katerem je 31. 5. 2018 nekaj tisoč ljudi opozorilo na nezaželeno sovražno retoriko (desnice), ki po mnenju protestnikov predstavlja nedopusten način pridobivanja volivcev (Daugul, 2018). Da se na strahu in sovraštvu temelječa politična retorika v Sloveniji vse bolj širi v vrstah desno usmerjene opozicije, je na okrogli mizi 4. 11.
2018 z naslovom Proti kulturi strahu opozorila pobudnica dogodka Tanja Fajon (STA, 2018a), članica Socialnih demokratov, stranke levega političnega pola. Udeleženci okrogle mize so poudarili, da sovražni govor slovenske desnice danes financirajo zunanji politični zavezniki, saj so SDS in z njo povezani mediji pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami prejeli finančno pomoč iz tujine. Z ozirom na namensko krepitev in financiranje sovražne retorike v slovenski politiki so gostje okrogle mize sklenili, da bi morala levica opustiti strpnost do nestrpnosti, s katero ji do takrat ni uspelo ustaviti širjenja sovražnega govora, ki desnici utira pot do politične oblasti.
10
Omenjeni primeri pričajo o tem, da je sovražni govor po poletju 2015 postal bolj viden, potreba po družbenem angažmaju proti razraščanju nestrpnosti med državljani pa po mnenju mnogih vse večja.
Hkrati so nekateri nevladniki, politiki levega pola ter tudi državljani in državljanke Republike Slovenije na Shodu proti politiki sovraštva opozorili, da se retorika sovraštva in nestrpnosti normalizira predvsem v političnem diskurzu desnice, ki varnostne težave izrablja za moralno nedopustno pridobivanje volivcev z zbujanjem strahu in sovražnosti do različnih skupin.
b) Sovražni govor kot politično orodje (v rokah levice)
Na drugi (desni) strani političnega prostora so konec poletja 2015 najprej obsodili sovražni govor, ki se je začel razširjati med nekaterimi politiki in člani desnih strank, o čemer priča primer izključitve novinarja Sebastjana Erlaha iz stranke SDS zaradi žaljivega tvita o beguncih. Vendar je desnica kljub tovrstnim obsodbam sovražnega govora lastnih politikov že v februarju 2016, nekaj dni po sovražnih napadih na novinarko Aščić in mesec po incidentih s svinjsko glavo na gradbišču Islamskega kulturnega centra, na seji DZ o sovražnem govoru opozorila, da se koncept sovražnega govora pogosto uporablja tudi za zatiranje drugačnih političnih stališč (G.K., L.L. in Al.Ma., 2016). Peter Štrbenk iz televizijske hiše Nova24TV je na seji poudaril problem preobčutljivost tistih, ki problematizirajo sovražni govor, s čimer ga v resnici ne želijo zgolj preprečiti, pač pa pogosto utišati nasprotna politična stališča, četudi niso sovražna (prav tam). V tej luči je sam sklic seje označil kot dogodek, katerega namen ni preventivno ukrepanje zoper dejanski sovražni govor, pač pa definicija vsebine sovražnega govora, ki bi določala mejo dovoljenega in nedovoljenega mišljenja, s tem pa tudi političnega izražanja. Da se resnica v Evropi vse prevečkrat in skoraj po pravilu označuje kot sovražni govor, je skladno s tem leto pozneje, januarja 2017, v intervjuju za Vocal dejal tudi predsednik SDS Janez Janša (Uredništvo Politikis, 2017). Podobno mnenje o izrabi koncepta sovražnega govora je na javnih posvetih o tematiki večkrat izrazil Žiga Turk, član NSi in bivši član SDS, strank desnega političnega pola, ki je oktobra 2018 na posvetu RTV na temo sovražnega govora in lažnih novic problematiko označil kot pretirano, sovražni govor pa kot orodje politične oblasti za zatiranje političnih nasprotnikov, ki ga trenutno obvladuje levica, ki skuša s konceptom sovraštva utišati desno usmerjene vsebine (Turk, 2018). Da desnica sovražni govor obsoja, ne podpira pa izključevanja političnih alternativ, ki jih želi pod pretvezo promocije tolerantnosti utišati levica, je poudarila SDS ob odzivu na majski Shod proti politiki sovraštva, v katerem so zapisali, da shodu sicer ne nasprotujejo, obsojajo pa vsako sejanje sovraštva in kakršnokoli spodbujanje nestrpnosti, četudi je »skrito pod plaščem obratnega pomena tega pojma« (U.Z., 2018). Dodali so, da postajajo protestniki zaradi neuspešnih poskusov
11
uveljavitve svoje perspektive na evropska varnostna vprašanja kot edine pravilne čedalje bolj nestrpni (prav tam), sovraštvo do drugače mislečih pa v svoji nestrpnosti morebiti širijo sami. In če so nekaj mesecev pozneje na okrogli mizi Tanje Fajon udeleženci utelesili SDS-ovo opazko o vedenju levice z ugotovitvijo, da mora levica opustiti tolerantnost in postati manj strpna do nestrpnosti, je Žiga Turk v naslednjem mesecu ponovno opozoril (tokrat na posvetu o svobodi govora pri Borutu Pahorju), da je govor o sovražnem govoru zadnjih dveh let namenjen temu, da bi levica ponovno vzpostavila nadzor nad javnim diskurzom in tako utišala desne politične alternative, ki se od zmage Trumpa po mnenju levice nesprejemljivo širijo (Turk, 2018). Skladno s to ugotovitvijo je sam posvet pri predsedniku republike označil za nepotrebnega.
Da ideja sovražnega govora kaznuje le desno orientirano izražanje, so nekateri opozarjali ob primerih domnevnega sovražnega govora proti desno usmerjenim intelektualcem, ki kot tak ni bil prepoznan. Tako je ob grafitu, ki se je pojavil oktobra 2018 in je s smrtjo grozil Tadeju Strehovcu, zagovorniku omejitve pravice do splava in duhovniku, Demokracija levici očitala, da se kljub vedno pogostejšim sovražnim izjavam proti krščansko usmerjenim intelektualcem ne zgane, medtem ko jih pod pretvezo sovražnega govora aktivno preganja (»Policija potrdila prijavo glede grafita z grožnjo Strehovcu«, 2018) – Strehovec je bil namreč mesec prej kot urednik 24KUL sodno obravnavan zaradi članka, ki je podpornike pravice do splava naslovil z domnevno žaljivim izrazom »slovenski abortivni lobi«. Še bolj je del javnosti razburila izjava novinarja Boštjana Videmška, ki je v začetku maja 2019, v kontekstu Svetovnega dneva svobode tiska, kot največjo grožnjo novinarjem izpostavil ogrožanje novinarjev s strani anonimnih predstavnikov javnosti, ki brez primernega znanja in razumevanja sovražno diskreditirajo novinarstvo, posledično pa je »diskurz in interpretacijo sveta, ki je nekoč pripadala medijem, prevzela popolnoma neizobražena drhal« (Videmšek, 2019). Izjavo so kot žalitev uperjeno proti svojim bralcem in navadnim državljanom razumeli mediji desnega političnega pola:
Nova24TV (Šokić, 2019) je zaskrbljenost novinarja glede poustvarjanja novic s strani anonimnežev označil za potrebo leve politične oblasti, da preko medijev nadzoruje oblikovanje javnega mnenja, kar onemogoča (pod pretvezo sovražnega govora) izražanje uporabnikov spleta.
Omenjeni primeri pričajo o tem, da so desno usmerjeni intelektualci, politiki in mediji v obdobju intenziviranega govora o sovražnem govoru, od poletja 2015 naprej, večkrat privzeli držo, da je kljub pojavom dejanske žaljivosti in nestrpnosti, ki sta vredni obsodbe, koncept sovražnega govora s strani levice pogosto izrabljen za zatiranje njenih nasprotnikov na drugem polu političnega spektra.
Obe strani političnega spektra sta obsojali sovražni govor in se v obsodbi nekaterih primerov sovražnega govora strinjali. O tem priča primer Sebastjana Erlaha, člana SDS, ki je pozival k streljanju
12
beguncev in bil posledično izključen iz stranke, in tudi reakcija na žaljivo izjavo Svetlane Makarovič glede nasprotnikov istospolnih porok in posvojitev, ki jo je Svet za odziv na sovražni govor obsodil (Svet za odziv na sovražni govor, 2016 ). Vendar pa pogled na sovražni govor kot na vzročno povezanega s političnim vzponom izključevalnih (skrajno) desnih populizmov, ki ga pogosto privzema levi pol političnega spektra, nasprotuje stališču, da je govor o sovražnem govoru pretiran, njegova obsodba pa v praksi večinoma uperjena zoper izražanje konzervativnih stališč, kar izpostavljajo intelektualci, politiki in mediji desnega pola političnega spektra.
Glavni namen diplomske naloge je osvetliti (ne)upravičenost omenjenih nasprotujočih si stališč – pojava sovražnega govora kot posledice nestrpne desnice ali koncept sovražnega govora kot orodje za njeno zatiranje – glede na to, kako so dejanska količina sovražnega govora med prebivalci (dojeta kot sovražni govor na platformi Twitter) in njeni sprožilci povezani s količino in sprožilci govora o sovražnem govoru.
13
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev problema
Glavni raziskovalni problem diplomske naloge je raziskovanje (ne)upravičenosti nasprotujočih si stališč levice in desnice o sovražnem govoru – stališče prvega pola je zaznamovano z držo, da je porast sovražnega govora posledica uspeha nestrpnih desnih politik, drugega pa z razumevanjem sovražnega govora kot orodja za sankcioniranje in problematiziranje desnega govora s strani levice.
Glavno raziskovalno vprašanje, do kakšne mere je upravičena bodisi prva bodisi druga pozicija glede sovražnega govora, bo osvetljeno skozi raziskovanje odnosa med 1) pogostostjo sovražnega govora, ki je razumljen kot sovražni govoru na platformi Twitter, 2) govorom o sovražnem govoru, ki so ga proizvedle slovenska politika, nevladne organizacije in mediji, in 3) pomembnimi družbenimi dogodki v Sloveniji (včasih tudi širše), ki bi na količino sovražnega govora ali govora o sovražnem govoru lahko vplivali. Raziskovanje odnosa med omenjenimi pojavi je zamejeno na obdobje zadnjih treh let, za katerega so dostopni podatki o pogostosti sovražnega govora na Twitterju, s političnega vidika pa obdobje zaznamuje predvolilno obdobje po odstopu levo-sredinske vlade Mira Cerarja, mandat levo-sredinske vlade Marjana Šarca, ki jo je po njegovem odstopu januarja 2020 nasledila desna oblast Janeza Janše.
Odnos med sovražnim govorom, govorom o sovražnem govoru ter relevantnimi družbenimi dogodki, ki bo pomagal razjasniti upravičenost prej omenjenih nasprotujočih si stališč, bo opredeljen skozi sledeča podvprašanja, ki bodo pomagala odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje:
1) Kateri družbeni dogodki sprožajo povečanja sovražnega govora na slovenskem Twitterju?
2) Kateri družbeni dogodki sprožajo govor o sovražnem govoru? Ali je tega več v obdobjih, ko javnost razburjajo zločini iz sovraštva do manjšin (recimo dejanja islamofobije) ali morda politično dogajanje, četudi to ni povezano s porastom sovražnega govora?
3) Ali govor o sovražnem govoru sovpada s povečanjem sovražnega govora na spletu? Ali ju sprožijo enaki dogodki oziroma ali govor o sovražnem govoru naslavlja dejanski sovražni govor Slovencev (ki ga reprezentira sovražni govor na Twitterju) in njegove sprožilce?
Glede na odgovore na omenjena tri vprašanja bomo poskušali preko primerjave sprožilcev in tarč sovražnega govora ter govora o sovražnem govoru sklepati o upravičenosti orisanih drž levice in desnice do ideje sovražnega govora.
14
3.2 Metodologija
3.2.1 Zbiranje podatkov
Zgoraj omenjena vprašanja temeljijo na raziskovanju odnosa med tremi različnimi pojavi: sovražnim govorom na spletu, govoru o sovražnem govoru ter družbenimi dogodki v zadnjih treh letih (ko so dostopni podatki o sovražnem govoru).
Podatki o sovražnem govoru predstavljajo podatke o 1) dnevnem deležu sovražnih objav na slovenskem Twitterju (Slika 1), 2) tarčah sovražnih objav ter 3) o pogostosti uporabljenih besed v objavah določenih dni. Vsi trije tipi podatkov so bili pridobljeni v okviru projekta Innovative Monitoring Systems and Prevention Policies of Online Hate Speech (IMSyPP)1, katerega koordinator je Institut Jožef Stefan. Objave so v nesovražne ali sovražne, pri čimer so slednje lahko nespodobne2, žaljive3 ali nasilne4, razvrščene na podlagi modela strojnega učenja, ki je naučen na ročno označenih podatkih. Anotatorji so ročno na podlagi predhodnih navodil razvrstili posamezne tvite v omenjene kategorije, pri čemer je bil vsak izmed 60 000 uporabljenih slovenskih tvitov anotiran dvakrat (Kralj Novak, Ljubešić, Pelicon in Mozetič, 2021). Na podlagi ročno označenih podatkov o stopnji sovražnosti objav je bil naučen model strojnega učenja za prepoznavanje sovražnega govora, njegova aplikacija na slovenski Twitter zadnjih treh let pa je temelj podatkov o dnevnih deležih sovražnih objav. Pri tem velja poudariti dvoje: prvič, večina sovražnih objav je žaljivega tipa (nespodobne in nasilne objave skupaj predstavljajo manj kot 1% objav), zato sta sovražni in žaljivi govor v nadaljevanju diplome uporabljena kot sinonima. Drugič, anotacija objav na podlagi navodil anotatorjem je kvalitetna, saj je stopnja njihovega medsebojnega strinjanja visoka (Kralj Novak et al, 2021: 14), vendar tako razumljen pojem sovražnega govora ne sledi specifični (na primer pravni ali sociološki) definiciji sovražnega govora. Poleg stopnje sovražnosti so anotatorji določili tudi tarče žaljivih in nasilnih objav. Ker pa so bile te anotirane dvakrat, vsaka objava cilja na anotirano skupino po mnenju zgolj enega ali pa obeh anotatorjev. Analiza pogostosti različnih tarč sovražnega govora v temelji na tarčah, ki so jih določili anotatorji, uporabna pa je predvsem z vidika ločevanja med pogostimi in manj pogostimi tarčami5. Podatki o pogostih besedah v tvitih se nanašajo na analizo besed
1 http://imsypp.ijs.si/
2 Uporabljajo čustveno negativno zaznamovano besedišče kot so vulgarni izrazi, kletivce, a niso usmerjene proti posamezniku ali skupini posameznikov.
3 Vsebujejo žaljivo generaliziranje, zaničevanje, dehumanizacijo, žaljive opazke ...
4 Grozijo, pozivajo k nasilju ali ga privoščijo, opevajo ali zanikajo pretekla nasilna dejanja ali vojne zločine.
5 Tarče, med katerimi so lahko izbirali anotatorji, so vezane na homofobijo, rasizem in ksenofobijo, seksizem, medije in novinarje, ideologijo ali politično prepričanje in druge lastnosti. Vendar zaradi majhnega števila objav, ki so uperjene
15
sovražnih objav določenega dne. Vsi podatki o sovražnem govoru se nanašajo na okvirno obdobje zadnjih treh let.
Podatki o govoru o sovražnem govoru predstavljajo nabor dogodkov, ki naslavljajo ali tematizirajo sovražni govor. Mednje spadajo nagovori politikov, konference, projekti nevladnih organizacij na temo sovražnega govora, izidi s tem povezanih publikacij in raziskav, protesti proti sovražnemu govoru ali proti sovraštvu in tožbe na temo sovražnega govora. Dogodki, umeščeni v kategorijo govora o sovražnem govoru, se nanašajo na obdobje od leta 2015 naprej, v povezavi s pogostostjo sovražnega govora na platformi Twitter pa so analizirani v obdobju zadnjih treh let.
Podatki o pomembnih družbenih dogodkih predstavljajo nabor dogajanj, ki bi lahko vplivala na količino sovražnega govora ali govora o sovražnem govoru, kot so menjava politične oblasti, protesti vezani na nasprotovanje ali podporo politiki, sovražna dejanja, izjave pomembnih posameznikov, ki so razburile javnost.6 Zbrani so bili dogodki, ki so se zgodili od leta 2015 naprej, v povezavi s sovražnim govor pa so analizirani v zadnjih treh letih.
Zbiranje podatkov o pomembnih družbenih dogodkih in dogodkih govora o sovražnem govoru je potekalo predvsem s pomočjo podatkovne baze slovenskih novic Instituta Jožef Stefan, ki omogoča besedno iskanje, seznam in podatki o dogodkih pa so bili dopolnjeni tudi na podlagi informacij z ustreznih spletnih strani. Nabor dogodkov govora o sovražnem govoru in potencialnih sprožilcev sovražnega govora v zadnjih treh letih vključuje več javnih posvetov na temo sovražnega govora, več opredelitev politikov ali strank do sovražnega govora, javne opredelitve vladnih in nevladnih organizacij za ostrejši pregon sovražnega govora, več medsebojnih tožb političnih predstavnikov zaradi domnevnega sovražnega govora, protest proti regulaciji sovražnega govora in proteste in shode proti sovraštvu ter protivladne kolesarske proteste, štiri odmevne domnevno sovražne objave v Demokraciji in Mladini, več domnevno sovražnih objav vidnih politikov na Twitterju ali njihovih izjav v parlamentu, tri javna pisma na temo sovražnega govora, več fizičnih napadov na predstavnike spolnih manjšin in zločinov, ki so jih storili pripadniki drugih narodov, pomembne politične dogodke, kot so menjava vlade, odstopi vidnih politikov in lokalne in evropske volitve. Nabor dogodkov vsebuje več kot 250 dogodkov, večina izmed katerih je obrobnega pomena in v interpetacijo ni vključena (večinoma gre za poročanja o opredelitvi manj vidnih javnih oseb do sovražnega govora, ki glede na družbeni kontekst [ostale dogodke] ni imela pomembne vloge). Seznam družbenih dogodkov in govora
proti določenim tarčam (kar je posledica razdelitve anotiranih tvitov med veliko število tarč in mesecev), nihanja tarč skozi čas niso uporabna za interpretacijo. Posledično je analiza tarč sovražnega govora uporabna le z vidika
razločevanja pogostih in nepogostih tarč.
6 Jasno je, da lahko nek dogodek, ki tematizira sovražni govor in ga razumemo kot govor o sovražnem govoru, sam tudi
»družbeni dogodek«, ki sproža tako sovražni govor kot nadaljnji govor o njem.
16
o sovražnem govoru seveda ne more biti in ni dokončen, kar vpliva na interpretacijo, ki bi lahko s še podrobnejšim pregledom družbenih dogodkov in govora o sovražnem govoru postala kvalitetnejša.
Slika 1: Delež sprejemljivega (zelena) in sovražnega govora od januarja 2018 do januarja 2019 ( Institut Jožef Stefan, 2021)
17 3.2.2 Analiza podatkov
Metoda odgovarjanja na glavno raziskovalno vprašanje o stopnji upravičenosti nasprotujočih si orisanih stališč do sovražnega govora skozi tri omenjena raziskovalna vprašanja je naslednja:
1) preko oblikovanja tipologije družbenih dogodkov, ki so sovpadali s povečanjem deleža sovražnega govora na Twitterju, bo odgovorjeno na vprašanje, kateri tipi dogodkov vplivajo na poraste sovražnega govora na spletu (vpliv ni mišljen kot kavzalnost ampak zgolj sovpadanje). Kot porast deleža sovražnih tvitov smo upoštevali tista povišanja deležev sovražnega govora, ki so od povprečnega dnevnega deleža sovražnih tvitov v analiziranem obdobju oddaljeni za vsaj dve standardni deviaciji;
2) enako bo preko oblikovanja tipologije dogodkov, ki sprožajo govor o sovražnem govoru, dobilo odgovor vprašanje, kateri tipi dogodkov sprožijo govor o sovražnem govoru;
3) s primerjavo tipov dogodkov, ki sovpadajo oziroma sprožajo sovražni govor, in dogodkov, ki sprožajo govor o sovražnem govoru, bo opredeljena (ne)skladnost med njima.
V sklepnem delu bomo glede na odnos med sprožilci sovražnega govora in dogajanjem, na katerega se osredotoča govor o sovražnem govoru, sklepali, do kakšne mere ima govor o sovražnem govoru predvsem namen diskreditiranja desnice oziroma do kakšne mere slednja sproža sovražni govor in normalizira nestrpnost.
Pri tem je potrebno poudariti, da tipologija družbenih dogodkov ni bila oblikovana v naprej (že pred zbiranjem dogodkov), ampak na podlagi dogodkov, ki so se izkazali za sprožilce sovražnega govora oziroma govora o njem. Ker zato niso bili zabeleženi le dogodki določenih vrst ali le tisti, ki vplivajo na porast sovražnega govora, pač pa mnogo širša množica za sovražni govor potencialno (a ne nujno) pomembnih dogodkov, obstajajo zabeleženi dogodki, ki ne sovpadajo s porastom sovražnega govora, hkrati pa so se zgodila povečanja količine sovražnih tvitov, s katerimi sovpadajoč dogodek ostaja neznan. V nadaljevanju zato ne bodo predstavljeni vsi zabeleženi dogodki ali porasti sovražnega govora, pač pa bodo predstavljena najdena sovpadanja zabeleženih dogodkov s porasti sovražnega govora in govora o sovražnem govoru. Ta pa, kot omenjeno, ne izčrpajo seznama govora o sovražnem govoru, družbenih dogodkov ter porastov sovražnega govora.
18
3.3 Predstavitev in interpretacija
Odnos med sovražnim govorom, govorom o sovražnem govoru in družbenimi dogodki, ki smo ga raziskovali v letih 2018, 2019 in 2020, pričujoče poglavje predstavlja in analizira v dveh časovnih obdobjih. Prvo obdobje predstavlja čas od odstopa Mira Cerarja do odstopa Marjana Šarca, kar je tudi začetek drugega obdobja analize, ki traja do konca leta 2020. Prvo obdobje tako zaznamujejo predvolilna kampanja in volitve, ki jim je kljub zmagi desne stranke SDS sledila vlada Marjana Šarca, predstavnika nove stranke, ki se umešča na levi del političnega spektra. Šarčev odstop je začetek drugega obdobja predstavitve podatkov, ki ga zaznamujeta sestavljanje nove koalicije in sledeča vlada Janeza Janše, predsednika stranke desnega pola SDS. Podatki bi bili lahko predstavljeni tudi drugače, na primer po letih, vendar se zdita obdobji, ki ju zaznamujeta predvolilna kampanja in sestavljanje koalicije, ki jo sestavi leva vlada (prvo obdobje), ter sestavljanje koalicije in uspeh desne vlade (drugo obdobje), bolj smiselni celoti, ki lahko morda ponudita tudi relevanten uvid v spremembo odnosa med sovražnim govorom, govorom o sovražnem govoru in družbenimi dogodki glede na levo oziroma desno usmeritev vladajoče politike.7
Porasti sovražnega govora, ki jih opredeljuje dvig deleža sovražnega govora za vsaj dva standardna odklona nad povprečen delež sovražnih tvitov, se nanašajo na povprečje ustreznega (prvega ali drugega) obdobja. Predstavitev sovpadanj med porasti sovražnega govora in družbenimi dogodki je podrobna, saj so vanjo vključeni tako podatki o posameznih deležih sovražnega govora kot opisi z njimi sovpadajočih dogodkov zato, da bralec dobi dovolj informacij, da lahko kritično presodi ustreznost tipologije dogodkov in nadaljnje interpretacije odnosa med sovražnim govorom in govorom o njem.
7 Drugo obdobje, ki ga zaznamuje sestavljanje desne koalicije in vlada Janeza Janše, se leta 2020 ne konča zaradi vsebinske odločitve, pač pa ker do konca leta 2020 sežejo podatki o količini sovražnega govora na Twitterju in posledično tudi podrobnejši pregled količine govora o sovražnem govoru.
19
3.3.1 Od Cerarjevega do Šarčevega odstopa (14. 3. 2018–27. 1. 2020)
Za kontekstualizacijo povečanj sovražnega govora na Twitterju ob družbenih dogodkih, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, je bilo izračunano povprečje sovražnega govora (torej neprimernih, žaljivih in nasilnih tvitov) v obdobju od Cerarjevega do Šarčevega odstopa. Povprečno je v tem obdobju slovenski Twitter vseboval 15,6 % sovražnih tvitov na dan (pri čimer je standardni odklon 1,8
%).
20
Slika 2: Delež sovražnega govora v prvem analiziranem obdobju od marca 2018 do januarja 2020
Od odstopa Mira Cerarja do Šarčevega mandatarstva (14. 3. 2018 –13. 9. 2018)
Obdobje od Cerarjevega odstopa do izvolitve Marjana Šarca za mandatarja zaznamujejo predvolilna kampanja, odmevna predvolilna soočenja, Shod proti politiki sovraštva, zmaga Janeza Janše na volitvah, poskusi sestavljanja koalicije in Šarčeva izvolitev za mandatarja. Poleg tega to obdobje zaznamuje tudi vse večje število primerov sovražnih tvitov, ki so trikratnik standardnega odklona v omenjenem obdobju presegli več kot desetkrat in ki sovpadajo z omenjenimi in drugimi družbenimi dogodki.
1) Kateri dogodki vplivajo na sovražni govor?
Z vse večjim številom primerov sovražnega govora v tem obdobju sovpadajo dogodki, ki tematizirajo:
• aktulne politične dogodke (8 dogodkov),
• preteklost slovenskega naroda (2 dogodka), in
• varnostno krizo, ki jo povzroča priseljevanje migrantov (1 dogodek).
Več kot polovica sovpadanj porasta sovražnega govora z zabeleženimi dogodki na slovenskem Twitterju v tem obdobju sovpada z odmevnimi dogodki politične narave, ki so pogosto povezani s predvolilnim dogajanjem. Cerarjev odstop, ki ga je najavil 14. 3. 2018, sovpada s povečanjem deleža sovražnega govora naslednji dan, ko je bilo na slovenskem Twitterju 21,6 % sovražnih komentarjev.
Intenzivnejši porast deleža sovražnega govora na 24,1 % se je zgodil 21. 5. 2018, ki ne sovpada s specifičnim političnim dogodkom, vendar je tisti dan Janez Janša8 na Twitterju objavil predvolilni filmček za promocijo programa SDS z naslovom Uspeh je rezultat pravilne izbire, kar bi lahko bil razlog povišanja sovražnega govora v času predvolilne kampanje. Pestro predvolilno politično dogajanje 28. 5. 2018, ko sta potekali soočenji parlamentarnih strank na RTV in nekaterih politikov z gospodarstveniki na Pop TV, sovpada s porastom deleža sovražnega govora istega dne, ki je dosegel 21,8 %, pri čimer interpretacijo, da sta javnost razburjali prav soočanji, potrjuje pogostost besede
8https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/01/Svet_Odziv_4_skupno.pdf
21
»soočenje« v sovražnih tvitih tistega dne. Nekaj dni pozneje, 1. 6. 2018, je v porastu nespodobnih, žaljivih in nasilnih tvitov na 22 % verjetno odmeval Shod proti politiki sovraštva, ki je potekal popoldne 31. 5. 2018, ter še zadnje soočenje na RTV pred začetkom volilnega molka – besedi »shod«
in »soočenje« sta bili v sovražnih tvitih pogosti. Rezultati volitev, ki so potekale v nedeljo, 3. 6. 2018, ne sovpadajo s porastom sovražnega govora, vendar se je ta zgodil med 7. 6. 2018 (22,1 %) in 10. 6.
2018, v času, ko je Pahor Janezu Janši kot relativnemu zmagovalcu volitev podelil mandat za sestavo vlade. Tudi porast sovražnega govora 17. 6. 2018 na 22 % vseh tvitov sovpada z dogodkom politične narave, saj je Janez Janša obiskal madžarskega premierja Orbána, na Twitterju pa je ob fotografiji Budimpešti zapisal, da gre za lepo, mirno evropsko mesto brez brzostrelk, burk in terorističnih napadov (Janša, 2018a). Vendar pa je na ta dan potekala tudi kolesarska tekma po Sloveniji, s katero povezani pojmi so bili v sovražnih tvitih pogostejši kot besede povezane z obiskom Orbána, zato je sklep, da je bil porast sovražnega govora politično motiviran, neupravičen. Vzpon sovražnih tvitov na 22,6 %, ki sovpada s poročanjem o političnem dogajanju, se je zgodil 11. 8. 2018, dan po odločitvi Levice, da bo podprla Marjana Šarca. Posledična izvolitev Marjana Šarca za mandatarja sovpada z dvigom deleža sovražnega govora na 21,3 %, ki se je zgodil na dan izglasovanja Šarca za predsednika vlade, 17. 8.
2018. Konec avgusta je javnost razburila koalicijska pogodba in v njej načrtovana obdavčitev podjetnikov, ki sovpada s povišanjem deleža sovražnih tvitov med 30. 8. in 2. 9. 2018. Zaradi koalicijske pogodbe je konec avgusta Akrapovič naznanil, da razmišlja o preselitvi podjetja v stabilnejše poslovno okolje (STA, 2018b), kar je vodja Levice Luka Mesec v Tarči označil za davčno utajo (Mesec, 2018). Mesečevo izjavo o podjetnikih, ki se ji je še z ostrejšimi odzivi na Twitterju pridružil poslanec levice Miha Kordiš, so podjetniki dojeli kot sovražni govor in nedemokratični diskurz, zato so v javnem pismu pozvali državni zbor in koalicijo, naj se na neprimerni govor poslancev Levice odzoveta (N.Š. 2018). Da je tema obdavčevanja v koalicijski pogodbi in odnos Levice do podjetnikov razburila javnost je razvidno iz pogosto uporabljenih besed v sovražnih tvitih med 30. 8. 2018 in 2. 9. 2018, med katerimi se pojavi ime podjetnika, ki je naznanil morebitno preselitev podjetja, besedi »podjetje« in »davek«, najpogostejša besedna zveza pa je v sovražnih tvitih prav »koalicijska pogodba« (Slika 3).
22
Slika 3: Besede v sovražnih tvitih v času govora o koalicijski pogodbi (30. 8. 2018 do 2. 9. 2018)
Nekatera izmed sovpadanj niso bila povezana z aktualnimi političnimi dogodki ali predvolilnim dogajanjem, ampak so sovpadala z dogodki, povezanimi s (politično) preteklostjo slovenskega naroda.
Tako se je porast sovražnega govora na 20,2 % vseh slovenskih tvitov zgodil 27. 4. 2018 na dan upora proti okupatorju, pa tudi 24. 5. 2018 (20,9 %), dan pred koncertom Nosil bom rdečo zvezdo v Ljubljani.
Eden izmed porastov je morda povezan s temo varnostne krize in naseljevanja migrantov v Sloveniji. 14. 8. 2018 se je namreč zgodil porast sovražnih tvitov, ki so tistega dne predstavljali 21,9 % vseh objav, povišanje pa je sovpadalo z odločitvijo odhajajoče vlade, da bodo v primeru pomanjkanja prostorov za ranljive skupine beguncev te nameščene v počitniške bungalove v lasti Ministrstva za notranje zadeve na Debelem Rtiču. V Policijskem sindikatu so pobudi nasprotovali s peticijo, o temi so
23
poročali na 24ur.si (T.G., Š.B. in M.K., 2018), na Twitterju pa je dogajanje komentiral tudi Janez Janša (2018b).
Povečanje števila primerov sovražnega govora v obdobju od odstopa Mira Cerarja do oblikovanja vlade Marjana Šarca večinoma sovpada z dogodki, ki so povezani z aktualnim političnim dogajanjem (predvolilna soočenja in oblikovanje koalicije), kar velja za 8 od 12 predstavljenih sovpadanj. Dva porasta sovražnega govora sovpadata z dogodki, povezanimi s slovensko zgodovino, samo eno pa je verjetno povezano s temo varnostne krize in beguncev v Sloveniji ter eno najverjetneje s temo športa.
To nasprotuje trditvi, da je retorika desnih strank v predvolilni kampanji sprožala diskriminatorni sovražni govor (na spletu) proti manjšinam, predvsem migrantom, saj se le eno od sovpadanj porasta sovražnih tvitov nanaša na tematiko begunske krize, ostala sovpadanja pa so povezana z notranjim političnim dogajanjem (predvolilnimi soočenji, rezultati volitev, podelitivjo mandata Janezu Janši in potem Marjanu Šarcu, tematiko obdavčevanja v koalicijski pogodbi, obeleženji nacionalne zgodovine, ipd.)
Da so bila povečanja sovražnega govora na slovenskem Twitterju v času predvolilnega obdobja in času sestavljanja koalicije povezana predvsem s političnimi nestrinjanji in zadovoljstvom/nezadovoljstvom nad političnim dogajanjem, ne s sovraštvom do skupin, ki so cilj populistične, ksenofobne in izključevalne politične retorike, potrjuje tudi analiza tarč sovražnega govora v tem obdobju. Največji delež žaljivih tvitov je v tem obdobju svoje tarče diskreditiral na podlagi politike in ideologije (ne pa na primer vere ali rase) (Slika 4), aprila 2018 pa je delež zoper politiko/ideologijo usmerjenega sovražnega govora znašal največ v triletnem obdobju od 2018 do 20209. Sovražni govor, temelječ na rasizmu, ksenofobiji ali uperjen zoper migrante, je v obravnavanih mesecih manj pogost kot politični, ravno tako pa to velja za vsa tri analizirana leta.
Glede sprožilnih dogodkov sovražnega govora na spletu v obdobju od odstopa Mira Cerarja do Šarčevega mandatarstva lahko zato zaključimo, da so povezani predvsem s potezami političnih akterjev v boju za politično oblast (in z obeleženji slovenske preteklosti).
9 Podatki se nanašajo na tvite, pri katerih sta oba anotatorja prepoznala enako kategorijo tarče.
24
Slika 4: Tarče sovražnega govora od 1. 3. 2018 do 1. 10. 2018 (strinjanje obeh anotatorjev)
2) Kateri dogodki vplivajo na govor o sovražnem govoru?
Govor o sovražnem govoru v obdobju pred volitvami je zlit s političnim dogajanjem, saj je tema sovražnega govora vpeta v kontekst boja za politično oblast. Pred volilno nedeljo 3. 6. 2018 lahko kot najpomembnejši dogodek, ki tematizira sovražni govor, razumemo Shod proti politiki sovraštva, ki se je zoperstavil izključevalni retoriki, ki po mnenju organizatorjev na moralno sporen način (s sejanjem strahu in sovraštva) pridobiva politično podporo (Daugul, 2018). Do sovražnega govora so se tik pred volitvami opredelile tudi stranke levega pola in NSi, ki so se strinjale s poudarkom direktorice Mirovnega inštituta, da je sovražni govor premalo preganjan, zakonodaja na tem področju pa neustrezna, saj mora biti za sovražni govor podana neposredna grožnja za javni red in mir (Kos, 2018).
Tudi po volitvah dogodkov kategorije govora o sovražnem govoru ni bilo veliko, večinoma pa so tematizirali govor o političnih vprašanjih. Predstavniki kulturnih delavcev ter nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti so tako zaradi nacionalistično usmerjenega sovražnega govora zoper ustvarjalca Gorana Injaca v javnem pismu pozvali politike, da se opredelijo proti sovražnemu govoru, ki je po njihovem mnenju v okviru naelektrene politične kampanje v Sloveniji vzniknil zaradi nacionalistične skrajne desnice (Vevar, 2018). Poleg tega sta se zgodili tudi dve sodbi na temo
25
sovražnega govora, vezani na politične akterje oziroma téme: prvič, zaradi žaljive objave o poslanki Levice Violeti Tomič ji je morala Nova24TV, medij, ki je umeščen na desni politični pol, plačati 6 000 evrov. Poleg tega je v spletni diskusiji o željah podjetnikov po selitvi dobička zaradi koalicijske pogodbe odgovorni urednik Večera, ki se je na namene podjetnikov odzval z negativnim komentarjem, zaradi žaljive reakcije ovadil drugega uporabnika Facebooka. Na pojem sovražnega govora pa se je ob vedenju poslancev Levice v že omenjenem javnem pismu naslonila Gospodarska zbornica Slovenije, ki je izjave Meseca in Kordiša označila za sovražni govor proti podjetnikom.
V okviru zabeleženih dogodkov, ki predstavljajo govor o sovražnem govoru, lahko sklepamo, da je bil govor o sovražnem govoru v času od odstopa Cerarja do nastopa Marjana Šarca povezan z aktualnimi političnimi temami ali akterji: do sovražnega govora so se opredelile politične stranke, ki so se potegovale za oblast, omenjeni tožbi sta potekali med pripadniki levice in desnice oziroma med zagovornikoma idej ene in druge na temo obdavčevanja, prav tako pa je primer rasističnega sovražnega govora zoper umetnika postavljen v kontekst predvolilne kampanje, v času katere se je po mnenju avtorjev pisma predvsem zaradi skrajno desne politične retorike razširila nestrpna družbena klima.
Govor o sovražnem govoru v času pred nastopom Marjana Šarca kot predsednika vlade naslavlja predvsem sovraštvo v sporih med predstavniki ali zagovorniki idej levice in desnice in nestrpnost desnice do manjšin, na katero so opozorili udeleženci shoda kot tudi člani Aktiva delavk in delavcev v kulturi.
3) Sovpadanje sovražnega govora in govora o sovražnem govoru
Porasti sovražnega govora so povezani predvsem z dogajanjem v okviru predvolilne kampanje, kar velja tudi za dogodke govora o sovražnem govoru, ki tematizirajo predvsem sovražnost med pripadniki levice in desnice oziroma zagovorniki njihovih idej. Izjemi sta dve: pismo Aktiva delavk in delavcev v kulturi, ki ne tematizira sovraštva med političnimi nasprotniki, ampak sovraštvo do drugih narodnosti, ki ga je povzročila desnica in se je manifestiralo v pisnih grožnjah umetniku. Ta primer nakazuje, da bi lahko govor o sovražnem govoru spodbudil ne le sovražni govor proti manjšinam (v tem primeru etničnim), ki ga je na spletu tudi veliko manj kot sovraštva na podlagi politike, pač pa tudi sovražna dejanja (napad na umetnika) proti manjšinam. Ta so glede na relativno redkost sovražnega govora, uperjenega proti manjšinam, pogosta, z ozirom na to, da sovražnih dejanj na podlagi nasprotujočih ideoloških/političnih mnenj kljub pogostosti tovrstne vsebine sovražnih tvitov v analiziranem obdobju ni. Izjema je tudi Shod proti politiki sovraštva, ki ravno tako kot javno pismo Aktiva problematizira retoriko desnice, ki naj bi si s spodbujanjem sovraštva proti ranljivim na moralno sporen način
26
pridobivala svoje volivce, le da se protest opre na sovraštvo proti manjšinam v diskurzu desnice, katere domnevna sovražna nastrojenost pa v tem času ni povzročila porastov sovražnega govora.
V splošnem lahko za obdobje volitev in Šarčevega sestavljanja koalicije zaključimo, da tako poraste sovražnega govora kot del govora o sovražnem govoru sprožijo dogodki aktualne politike, zato govor o sovražnem govoru v tem delu dejansko naslavlja pojave sovražnega govora, ki je vključen v medsebojno obračunavanje med političnimi nasprotniki. Vendar poleg sovraštva med predstavniki leve in desne politične pozicije govor o sovražnem govoru desnici v dveh vidnih primerih očita netenje sovraštva proti manjšinam med volivci, ki pa ga te (vsaj na platformi Twitter) izražajo manj pogosto kot nestrpnost do politično oziroma ideološko drugače pozicioniranih. V tem oziru govor o sovražnem govoru v analiziranem obdobju ne naslavlja sprožilcev (sovpadajočih dogodkov) povečanja sovražnega govora v istem obdobju , ampak kritizira sovražni diskurz desnice, ki ni deloval kot sprožilec porastov sovražnega govora v tem času (niti kot pretiran sprožilec sovražnega govora proti manjšinam, ki je bistveno redkejši kot sovražni govor proti političnim ali ideološkim nasprotnikom).
Leva vlada Marjana Šarca (13. 9. 2018 – 27. 1. 2020)
Obdobje vlade Marjana Šarca zaznamuje večje število primerov sovražnega govora, ki so povezani z varnostnimi vprašanji in ogrožanjem slovenskega naroda (vzrok naj bi bili priseljenci, pogosto migranti) ter s témo slovenske zgodovine, ki je bila s porasti sovražnega govora povezana že v prejšnjem obdobju. V času Šarčeve vlade je večkrat obravnavana tudi téma sovražnega govora.
1) Kateri dogodki vplivajo na sovražni govor?
S porasti sovražnega govora v času vlade Marjana Šarce so sovpadali družbeni dogodki, ki so bili povezani z naslednjimi temami:
• ogrožanjem Slovenije s strani priseljencev, pogosto v kontekstu begunske krize (7 dogodkov),
• s slovensko zgodovino (5 dogodkov),
• z aktualnimi političnimi vprašanji (4 dogodki oz. 5, če upoštevamo 2. 11. 2019),
• s sovražnim govorom in njegovo regulacijo (2),
• z napadi (1 oz. 2, če upoštevamo 2. 11. 2019).
27
Največ sovpadanj porasta sovražnih tvitov in družbenih dogodkov je v času vlade Marjana Šarca povezanih s tematiko ogrožanja Slovenije s strani priseljencev, pogosto migrantov. V Ljubljani je 10.
12. 2018 potekal protest proti potrditvi Marakeške deklaracije o varnih in urejenih migracijah, ki jo je Slovenija potrdila v času konference v Marakešu 10. in 11. 12. 2019. Čeprav ne protest ne potrditev deklaracije, ki so ji politiki desnega pola nasprotovali, nista povzročila večjega porasta sovražnega govora, se je ta zgodil 12. 12. 2018, ko se je delež sovražnih tvitov povzpel na 24,7 %, v odmevu na streljanje moškega maroškega porekla v Strasbourgu. Delež sovražnega govora na omrežju Twitter se je na 21,6 % povečal tudi 28. 4. 2019, ko je v porastu sovražnih objav verjetno odmeval tako dan upora proti okupatorju kot manjši protest v Jelšanah, v katerem so se 27. 4. domačini zavzeli za varovanje meje, kar je pozdravil tudi župan Ilirske Bistrice, član Socialnih demokratov, ki so se od protesta sicer javno distancirali. Ker na dan upora proti okupatorju, 27. 4. 2019, ni povišanja sovražnega govora, je porast nestrpnosti 28. 4. 2019 uvrščen kot sovpadanje s tematiko ogrožanja varnosti s strani migrantov (ne pa s tematiko slovenske zgodovine). S priseljenci povezan incident v Sloveniji je s porastom sovražnega govora na Twitterju sovpadal 9. 5. 2019, ko so štirje migranti v Beli Krajini ugrabili taksista in njegov avto, s katerim so želeli priti do Italije, delež sovražnih tvitov pa je tistega dne narasel na 23,2 %. Dva meseca pozneje, dan po Šarčevem obisku italijanskega notranjega ministra Salvinija, 5. 7. 2019, je tematika varovanja slovenskih meja ob Salvinijevih izjavah o ograji na italijansko-slovenski meji sovpadala s porastom deleža sovražnega govora, ki je 6. 7. 2019 dosegel 23,4
%. Glede na pogoste besede in besedne zveze v začetku julija se zdi, da je v sovražnih tvitih morda bolj odmeval koncert Nosil bom rdečo zvezdo in nominacija Ursule Von der Layen za predsednico Evropske komisije, vendar je vpliv težko razločiti. Nekaj dni po pogovorih med Salvinijem in Šarcem o meji med državama, je 9. 7. 2019 s porastom sovražnega govora na 22,3 % znova sovpadal odmeven dogodek, ki je tematsko povezan s priseljenci v Sloveniji. Javnost je razburil oglas za učitelja angleščine v OŠ Antona Aškerca v Velenju, ki je zahteval tekoče znanje albanščine. O oglasu so poročali Nova24 (Donko, 2019), Reporter (Glücks, 2019) in Slovenske novice (T.K., 2019), pri oglasu pa je po naknadni razlagi vodstva šole prišlo do napake v izpolnjevanju spletnega obrazca, saj se imeni obeh jezikov začneta s prvo črko abecede (prav tam). Porast deleža sovražnega govora na 23,4 % se je zgodil tudi 19. 11. 2019, v času poročanja o posilstvih, ki ju je v Ljubljani zagrešil Maročan (U.Z., 2019). 8. 12. 2019 se je delež sovražnih tvitov dvignil na 23,7 % objav tistega dne, kar sovpada z odmevnim tvitom Janeza Janše o Šarčevi izdajalski vladi, ki nad Slovence, ki želijo braniti mejo, pošilja do zob oborožene specialce, migrante pa gosti v Državnem zboru (gre za begunca Ahmada Šamija, čigar postopek deportacije je Cerarjeva vlada zaradi pobud civilne družbe ustavila) (Janša, 2019a). Vendar je ta dan odmevala tudi novica, da je Angelika Mlinar, koroška Slovenka, postala
28
kandidatka za ministrico za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijo ter zato zaprosila za državljanstvo, ki ga za opravljanje funkcije potrebuje. Glede na to, da je njeno ime najbolj uporabljena besedna zveza v sovražnih tvitih tega dne, je dotični porast nestrpnosti verjetno povezan z aktualnim političnim dogodkom, ki pa ravno tako vsebuje element grožnej slovenskemu narodu in zaskrbljenosti ob vstopu “tuje narodnosti” v slovensko politiko. Zadnji v javnosti odmevni dogodek pod vlado Marjana Šarca, ki je povezan s tematiko ogrožanja slovenskega naroda in je sovpadel s porastom sovražnega govora na 23,2 % objav, je streljanje v naselju Žabjek, kjer so Romi v času silvestrovanja streljali z avtomatskim orožjem ter s tem potencialno ogrozili več domačinov. O dogodku so v naslednjih dneh poročali portal 24ur (U.Z., 2020), Nova24 (Luka Perš, 2020), Reporter (Glücks , 2020) in nekateri drugi.
V času levo usmerjene Šarčeve vlade so zvišanja deleža sovražnega govora na spletu pogosto sovpadla tudi z dogodki, ki so vezani na slovensko zgodovino, med katerimi jih je nekaj s porasti sovražnega govora sovpadalo že v prejšnjem obdobju. V nedeljo, 13. 1. 2019, je s porastom sovražnega govora na 23 % sovpadla prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je vsakoletna prireditev povezana z dražgoško bitko, v kateri so se med 9. in 11. januarjem 1942 borili partizani in nemška vojska. Iz tega bi lahko sklepali, da je šlo za sovražni govor zoper politično levico, katere vidni politični predstavniki so na dogodku sodelovali. 3. 2. 2019 je delež sovražnih tvitov dosegel 23,3 %, datum pa sovpada z oddajo Utrip na RTV, v kateri je voditeljica Jadranka Rebernik primerjala bivši režim z nacizmom in fašizmom, problematizirala simpatiziranje s socializmom ter politično levico obtožila razdvajanja naroda skozi antijanšistično držo (Rebernik, 2019). Oddaja je izzvala 33 pisnih odzivov gledalcev, ki jih je prejela RTV (RTV Slovenija, 2019). Nekateri so prispevek pohvalili in pozdravili bolj objektivno poročanje RTV, drugi pa so novinarkino pristransko poročanje naklonjeno Janezu Janši kritizirali (prav tam). Ime in priimek voditeljice oddaje je tudi najpogosteje uporabljena besedna zveza v sovražnih tvitih 3. 2. 2019, ki so verjetno – glede na to, da je bilo poročanje naklonjeno politični desnici – izraz nestrinjanja s strani levice. Podobno kot v predhodno analiziranem predvolilnem obdobju se je tudi leta 2019 delež sovražnega govora na omrežju Twitter povečal na 21,6 % 28. 4. 2019, torej v času Dneva upora proti okupatorju, porast pa smo umestili v politično motiviranega, a je vpliv težko razločiti.
Delež sovražnega govora se je povečal tudi 3. 7. 2019, dan pred koncertom Nosil bom rdečo zvezdo, ko se je zgodila tudi skrunitev z jugoslovanskim režimom povezanih spomenikov (spomenika Borisa Kidriča, padlih v NOB in revolucije na Trgu republike), Socialni demokrati pa so dejanja obsodili za sovražni govor (S.R., 2019). Tudi na dan koncerta Nosil bom rdečo zvezdo, je bila količina sovražnih objav na Twitterju 21 %, besedni zvezi »sovražni govor« ter »rdeča zvezda« kot tudi beseda
29
»spomenik« pa se v sovražnih tvitih med tretjim in šestim julijem pogosto pojavljajo.10 Porast sovražnega govora se zgodi tudi 26. 12. 2019 ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se delež sovražnih tvitov povzpne na 23,3 % ter ponovno ob obeleženju dražgoške bitke, 12. 1. 2020, ko je delež sovražnega govora znašal 24,1 % objav na slovenskem Twitterju.
Nekaj sovpadanj porastov sovražnega govora je bilo v času vlade Marjana Šarca povezanih z aktualnimi političnimi dogodki. Dne 4. 11. 2019 je porast sovražnega govora na 21,9 % slovenskega Twitterja sovpadel s skrajno desničarskim protestom gibanja Casa Pound, ki je potekal dan prej v Trstu, v odziv pa je bil organiziran tudi anti-shod proti neofašizmu. Na protest skrajne skupine so se odzvali tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in politiki leve koalicije, ki so neofašistični shod obsodili (Prezelj, 2018b). Povečanje deleža sovražnega govora na Twitterju se je zgodilo tudi 21. 12.
2019 (22,6 %), ko je SDS ob stotih dneh vlade vložila ustavno pritožbo zoper Marjana Šarca, in 29. 1.
2020 (22,6 %), ko je bila obtožba zavrnjena. Na 22,7 % objav je delež sovražnega govora narasel tudi 18. 12. ob tesni izvolitvi Angelike Mlinar kot ministrice za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijo, za kar je morala po hitrem postopku pridobiti slovensko državljanstvo, kar je, kot omenjeno, sovpadalo s porastom sovražnega govora.
Dva porasta sovražnega govora sta bila povezana tudi z govorom o sovražnem govoru. Dne 23.
11. 2018 je Marjan Šarec v odzivu na tematiko sovražnega govora pozval državna podjetja k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor, pri čimer je poudaril problem razširjanja homofobije in rasizma (Špehar, 2018). Istega dne je bil Janez Janša obsojen zaradi tvita iz leta 2016, v katerem je novinarki Evgenijo Carl in Mojco Šetinc Pašek označil za prostitutki (L.D, 2018), sodbo pa je na svojem Twitter profilu označil za krivosodje (Janša, 2018c). Dan po omenjenih dogodkih, ki sta povezana s temo sovražnega govora, je prišlo do porasta sovražnih tvitov na 22 %. O sovražnem govoru je v Odmevih 3. 5. 2019 spregovoril tudi novinar Boštjan Videmšek, ki je poudaril, da novinarsko delo danes najbolj ogrožajo anonimni komentatorji na spletu, s katerimi je »diskurz in interpretacijo sveta, ki je nekoč pripadala medijem, prevzela popolnoma neizobražena drhal«
(Videmšek, 2019). Odmevni dogodek sovpada s porastom deleža sovražnih tvitov 4. 5. 2019 na 22,5
%, v katerih je Videmškova izjava večkrat omenjena.
Dvakrat je s povečanjem deleža sovražnega govora sovpadal dogodek povezan s témo homoseksualnosti. Parada ponosa Presežimo kulturo sovraštva, ki je potekala 22. 6. 2019, sovpada s porastom sovražnega govora na 21,1 % naslednjega dne. Ker pa sta bila v tvitih tistega dne
10 V začetku julija so se v Bruslju sestali predstavniki držav članic, da bi razdelili vodilne položaje Evropske Unije, pogajanja pa so odmevala tudi v Sloveniji. Vpliv dogajanja na temo politike in slovenske zgodovine je prepleten.
30
najpogosteje omenjena športna dogodka (kolesarska dirka po Sloveniji, ki se je končala 23. 6., in zmaga motokrosista Tima Gajserja), je porast sovražnega govora bolj verjetno povezan s tematiko športa. Dne 2. 11. 2019 je porast sovražnega govora na 24,1 % objav na Twitterju sovpadel s sovražnim napadom na gejevski klub Tiffany v Ljubljani v noči prej, kar je javnost obsodila, besede povezane z napadom pa so bile 2. 11. 2019 v sovražnih objavah pogoste. Vendar pa se je dan prej zgodilo tudi povišanje plač v javnem sektorju, ki je v sovražnih objavah prav tako odmevalo, vpliva pa sta verjetno prepletena.
Zadnje sovpadanje obdobja leve vlade je povezano s fizičnim napadom na sodnico Danielo Ružić, ki je na novičniških portalih zbudil sovražne komentarje, o katerih so nekateri mediji poročali v dnevih po napadu (Salobir, 2019). Večji delež sovražnih objav je v tem času zaznamoval tudi slovenski Twitter, kjer je na dan napada, 16. 6. 2019, delež sovražnih objav znašal 21 %.
S povečanjem števila sovražnih objav na platformi Twitter so v času vlade Marjana Šarca najpogosteje sovpadali dogodki, ki so povezani z varnostnimi vprašanji. V večini teh primerov so porasti sovpadali z dogodki nasilja/kriminala, zagrešili pa so ga tisti, ki za slovenski narod prestavljajo drugega (Romi, ki so streljali, ugrabitev taksista in posilstvo študentk, ki so ju zagrešili migranti). Ker sovražni govor pogosto sovpada z dogodki, ki so vsebinsko povezani s temo ogrožanja slovenskega naroda s strani pripadnikov drugih etnij, bi lahko sklepali, da so povišanja sovražnega govora ob tovrstnih dogodkih vsaj delno posledica aktivacije ksenofobnih in rasističnih sentimentov, ki jih s svojo izključevalno retoriko mobilizira desnica. Vendar so povečanja sovražnega govora, ki ne sovpadajo z dogodki povezanimi z identiteto manjšin oziroma ranljivih skupin, vseeno nekoliko pogostejša. Od najdenih sovpadanj dogodkov in povečanj sovražnega govora je približno polovica dogodkov (najmanj 11 oziroma 12, če porast sovražnih tvitov 2. 11. 2019 razumemo kot posledico povišanja plač v javnem sektorju in ne napada na kljub Tiffany) povezanih z zgodovino Slovenije, aktualnim političnim dogajanjem in s tematiko sovražnega govora, približno tretjina (7 oziroma 8, če štejemo 2. 11. 2019) pa z manjšinami in ranljivimi skupinami. Da pogostejše sovpadanje porastov sovražnega govora z dogodki politične ali ideološke kot z dogodki »varnostne« narave ni naključje, potrjuje tudi analiza tarč anotiranih tvitov obdobju Šarčeve vlade, v katerem objave, ki po mnenju obeh anotatorjev žalijo tarče na podlagi (politične) ideologije, predstavljajo 64 % tvitov, objave, ki targetirajo begunce ter tujce in druge rase, skupaj predstavljajo 6 %, spolna usmerjenost tarče pa je vsebinska podlaga 1 % žaljivih objav (Slika 5).
Pod vlado Marjana Šarca se je glede na predvolilno obdobje torej povečalo število tistih s sovražnim govorom sovpadajočih dogodkov, ki so povezani s témo ogrožanja slovenskega naroda s
31
strani Neslovencev, večkrat migrantov. Večina povečanj sovražnih objav pa vseeno ni povezanih z dogodki, v katere so vpletene manjšine ali ranljive skupine, pač pa se porazdeljujejo med dogodke aktualne politike, obeleženja slovenske zgodovine (kulturni dogodki, prazniki), tematiko sovražnega govora in enkratni tematiki športa in osebnega napada.
Slika 5: Tarče sovražnega govora v času vlade Marjana Šarca (stirnjanje obeh anotatorjev)
2) Kateri dogodki vplivajo na govor o sovražnem govoru?
Govor o sovražnem govoru pod vlado Marjana Šarca vznikne ob dogodkih, ki naslavljajo:
• politično in strokovno obravnavo problema sovražnega govora (4 dogodki),
• sovražnost desnih medijev in desno usmerjenih politikov do manjšin (4 dogodki),
• preveliko toleranco politične levice do sovraštva (1 dogodek),
• spore med predstavniki levice in desnice (7 dogodkov), in
• sovražna dejanja neznancev proti manjšinam (4 dogodki).
V obdobju Šarčeve vlade je govora o sovražnem govoru več kot v krajšem predvolilnem obdobju.
Vendar ali je govor o sovražnem govoru v času leve vlade prepoznal trende sovražnega govora, ki je bil
