Naloga 3 preizkusa znanja - PREIZKUS ZNANJA

2 PREGLED LITERATURE

4.4 PREIZKUS ZNANJA

4.4.3 Naloga 3 preizkusa znanja

Graf 4: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 3 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 in leta 2015 je enak delež učencev (48,1 %) zapisal vse štiri lastnosti konglomerata. Leta 2019 je tudi manjši delež učencev (13,9 %) pustil vprašanje prazno (Graf 4). Statistično značilnih razlik med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine ni bilo (preizkus χ²; χ² = 3,850, df = 3, p = 0,278). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 1,158, df = 3, p = 0,763)ne med osmošolci in devetošolci (preizkus χ²; χ² = 1,706, df = 3, p = 0,636). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, je statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 11,595, df = 4, p = 0,021). Leta 2019 je bil delež pravilnih odgovorov 58,8 %, medtem ko je bil leta 2015 ta delež 46,0 %. Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, pa

1 odgovor 2 odgovora 3 odgovori 4 odgovori Ni odgovora

Delež učencev (%)

Naštej 4 lastnosti konglomerata

2015 2019

34 4.4.4 Naloga 4 preizkusa znanja

Obkroži DA, če je trditev pravilna in NE, če ni pravilna.

1 Morska voda je zmes topila in topljenca. DA NE

2 Izparevanje je proces zbiranja vodne pare v kapljice. DA NE 3 V Udin borštu je več kraških jam s kapniki in podzemno vodo. DA NE

4 Postranica je kopenska žival. DA NE

5 Vodni mlinček se vrti, ker ima voda energijo. DA NE 6 Voda je oblikovala in omogočila nastanek konglomerata. DA NE 7 V naravi se kalna in organsko onesnažena voda s časom sama očisti. DA NE 8 S procesom izparevanja morske vode se izloča sol na solinah. DA NE 9 Z večplastnim zunanjim filtrom lahko čistimo vodo v akvariju.

Uporabimo vato, pesek in oglje.

DA NE 10 Nekatere naše okoliške vasi so dobile imena prav po vodi. DA NE 11 Voda v naravi vsebuje mineralne snovi, organske snovi in pline. DA NE 12 V potoku najdemo več vodnih živali na gladini kot na dnu. DA NE

Graf 5: Razporeditev pravilnih odgovorov vseh učencev na trditve 1-6 pri nalogi 4 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

77,2

Graf 6: Razporeditev pravilnih odgovorov vseh učencev na trditve 7-12 pri nalogi 4 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 je večji delež učencev pri naslednjih trditvah odgovoril pravilneje: trditev 1 (84,6 %), 2 (55,7 %), 4 (93,6 %), 7 (72,2 %), 11 (86,1 %) in 12 (72,2 %). Torej polovico vseh trditev so učenci leta 2019 bolje reševali kot leta 2015 (Graf 5 in 6). Statistično značilne razlike med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine so bile le pri šesti trditvi (preizkus χ²; χ² = 4,508, df = 1, p = 0,034). Kontrolna skupina učencev (92,9 %) je v primerjavi z deležem eksperimentalne skupine (75,7 %) bolje rešila šesto trditev.

Statistično značilne razlike med dekleti in fanti so bile pri drugi trditvi (preizkus χ²; χ² = 4,189, df = 1, p = 0,040), kjer je bil večji delež (65,9 %) pravilnih odgovorov pri fantih kot dekletih (42,9 %). Bile so tudi pri četrti trditvi (preizkus χ²; χ² = 4,349, df = 1, p = 0,037), kjer je bil večji delež (100,0 %) pravilnih odgovorov pri dekletih kot fantih (88,4

%). Statistično značilne razlike so bile med osmošolci in devetošolci pri peti trditvi (preizkus χ²; χ² = 3,270, df = 1, p = 0,039), kjer je bil večji delež pravilnih odgovorov pri devetošolcih (62,1 %) kot pri osmošolcih (38,0 %). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, je statistično značilna pri drugi trditvi (preizkus χ²; χ² = 9,091, df = 1, p = 0,003), kjer so pravilneje odgovorili osmošolci (60,0 %) kot četrtošolci (30,0 %). Pri peti trditvi (preizkus χ²; χ² = 10,306, df = 1, p = 0,001) pa so pravilneje odgovorili četrtošolci (70,0 %) kot osmošolci (38,0 %).

Med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, so tri statistično značilne razlike: pri tretji trditvi (preizkus χ²; χ² = 6,619, df = 1, p = 0,010), kjer so pravilneje odgovorili petošolci (79,3 %) kot devetošolci (46,4 %);

pri deveti trditvi (preizkus χ²; χ² = 8,489, df = 1, p = 0,004), kjer so pravilneje odgovorili petošolci (93,1 %) kot devetošolci (60,7 %); pri enajsti trditvi (preizkus χ²; χ² = 7,284, df = 1, p = 0,007), kjer so pravilneje odgovorili devetošolci (89,7 %) kot petošolci (58,6

%).

36 4.4.5 Naloga 5 preizkusa znanja

Naštej 6 vodnih virov občine Naklo (lahko jih tudi poimenuješ).

Graf 7: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 5 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 so učenci našteli od enega pa vse do zahtevanih šestih vodnih virov občine Naklo. Največji delež učencev (32,4 %) je naštel vseh šest virov. Leta 2015 skoraj tretjina (30,8 %) učencev ni navedla nobenega vira, leta 2019 pa so vsi navedli vsaj enega. Leta 2019 je bil delež učencev (27,0 %), ki so našteli vsaj polovico virov, večji kot leta 2015 (9,0 %) (Graf 7). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 4,980, df = 5, p = 0,418)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 10,280, df = 5, p = 0,068). Statistično značilne razlike pa so bile med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 12,459, df = 5, p = 0,029): nalogo je bolje rešilo več učencev devetega razreda (46,4 %) kot osmega razreda (23,9 %). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, je statistično značilna (preizkus χ²; χ²

= 32,612, df = 6, p ˂ 0,001).

Leta 2019 so učenci kot osmošolci bolje reševali nalogo (23,9 %), kot pa so jo kot četrtošolci leta 2015 (14,3 %). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, pa statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 8,371, df = 6, p = 0,212).

37 4.4.6 Naloga 6 preizkusa znanja

Naštej 4 dejavnosti za katere potrebujemo vodo.

Graf 8: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 6 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 so učenci našteli nekoliko več dejavnosti, za katere potrebujemo vodo, kot leta 2015. Največji delež učencev (79,7 %) je leta 2019 naštel vse štiri dejavnosti (Graf 8). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 1,558, df = 3, p = 0,669)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 1,103, df = 3, p = 0,776), ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 6,507, df = 3, p = 0,089). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 5,231, df = 4, p = 0,264). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, pa je statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 8,066, df = 3, p = 0,045). Leta 2015 so učenci kot petošolci napisali več pravilnih odgovorov (86,2 %) kot leta 2019 kot devetošolci (74,1 %).

7,6

1,3 6,3 7,6

77,2

2,5 1,3 3,8

12,7

79,7

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Ni odgovora 1 odgovor 2 odgovora 3 odgovori 4 odgovori

Delež učencev (%)

Naštej 4 dejavnosti, za katere potrebujemo vodo

2015 2019

38 4.4.7 Naloga 7 preizkusa znanja

Dobro si oglej slike kamnin in izberi konglomerat (zapiši številko slike).

Konglomerat je pod sliko št. _____.

Graf 9: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 7 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 se je manjši delež učencev (94,7 %) odločil za sliko št. 2 kot leta 2015 (98,7

%). Leta 2015 so učenci pravilneje rešili nalogo kot leta 2019 (Graf 9). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 4,443, df = 2, p = 0,108)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 1,368, df = 2, p = 0,505), ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 2,605, df = 2, p = 0,272). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 4,438, df = 2, p = 0,109). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, tudi statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 1,018, df = 1, p

= 0,313).

98,7

0 0

94,7

3,9 1,3

0 20 40 60 80 100 120

Slika 1 SLIKA 2 Slika 3 Slika 4

Delež učencev (%)

Konglomerat je na sliki št.:

2015 2019

39 4.4.8 Naloga 8 preizkusa znanja

Opiši kroženje vode, obkroži vsaj 3 najpomembnejše besede ali besedne zveze.

Graf 10: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 8 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 je večji delež učencev (84,8 %) v primerjavi z letom 2015 (78,5 %) pravilno odgovoril na vprašanje o kroženju vode (Graf 10). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 0,751, df = 1, p = 0,386)ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 0,069, df = 1, p

= 0,792). Razlika med dekleti in fanti pa je bila statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 7,419, df = 1, p = 0,006). Fantje so pogosteje odgovorili pravilneje (97,1 %) kot dekleta (75,0 %). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 2,098, df = 1, p = 0,148). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, tudi statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 1,162, df = 1, p

= 0,687).

78,5

21,5 84,8

15,2

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0

Je odgovor Ni odgovora

Delež učencev (%)

Opiši kroženje vode

2015 2019

40 4.4.9 Naloga 9 preizkusa znanja

Razloži, kako najuspešneje ujameš postranico v potoku.

Graf 11: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 9 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 in leta 2015 je enak delež učencev (67,1 %) napisal pravilen odgovor, da postranico najlaže ujameš z mrežico, roko, zajameš s kozarcem ali dvigneš kamen.

Preostali učenci so bodisi odgovorili nepravilno bodisi pa sploh ne (Graf 11). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 2,382, df = 1, p = 0,123)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 0,589, df = 1, p = 0,443), ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 0,963, df = 1, p = 0,326). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 4,268, df = 1, p

= 0,039). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, je statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 6,678, df = 1, p = 0,010). Leta 2015 so petošolci bolje reševali nalogo (100,0 %) kot leta 2019 (76,2 %).

67,1

32,9 67,1

32,9

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Pravilen odgovor Nepravilen odgovor/Ni odgovora

Delež učencev (%)

Kako ujameš postranico?

2015 2019

41 4.4.10 Naloga 10 preizkusa znanja

Naštej dva negativna vpliva življenja človeka ob vodi (potoku, reki).

Graf 12: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 10 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 je največji delež učencev (72,2 %) na vprašanje o negativnih vplivih človeka na življenje ob vodi napisal vsaj dva pravilna odgovora. Leta 2015 je bilo takih učencev 40,5 % (Graf 12). Poleg tega takrat 30,4 % učencev sploh ni odgovorilo na to vprašanje. Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 0,771, df = 1, p = 0,380)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 1,934, df = 1, p = 0,164), ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 0,006, df = 1, p = 0,936). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, je bila statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 24,593, df = 2, p ˂ 0,001). Leta 2019 so učenci kot osmošolci bolje reševali nalogo (77,8 %) kot leta 2015 kot četrtošolci (38,0 %). Tudi razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, je statistično značilna (preizkus χ²; χ² = 8,299, df = 2, p = 0,016). Leta 2015 so petošolci slabše reševali nalogo (44,8 %) kot leta 2019 (78,6 %).

29,1

42 4.4.11 Naloga 11 preizkusa znanja

Kmetovanje ob reki ima prednosti. Opiši eno od prednosti.

Graf 13: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 11 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 je večji delež učencev (88,6 %) pravilneje opisal prednosti kmetovanja ob reki kot leta 2015 (70,9 %) (Graf 13). Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 0,006, df = 1, p = 0,936)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 0,006, df = 1, p = 0,936), ne med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ²; χ² = 0,212, df = 1, p = 0,645). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 0,690, df = 1, p = 0,406). Tudi razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, statistično ni značilna (preizkus χ²; χ² = 0,980, df = 1, p = 0,322).

70,9

29,1 88,6

11,4 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Pravilen odgovor Nepravilen odgovor/Ni odgovora

Delež učencev (%)

Opiši prednost kmetovanja ob reki

2015 2019

43 4.4.12 Naloga 12 preizkusa znanja

Nariši pijavko.

Graf 14: Razporeditev odgovorov vseh učencev na nalogo 12 na preizkusu znanja v raziskavah leta 2015 in 2019.

Leta 2019 je manjši delež učencev (44,3 %) ustrezneje narisal pijavko kot leta 2015 (93,7 %). Leta 2019 je večji delež učencev (55,7 %) nepravilno narisal pijavko (kar pomeni, da niso narisali sesalnega dela) ali pa skice pijavke sploh ni bilo (Graf 14).

Statistično značilnih razlik ni bilo ne med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine (preizkus χ²; χ² = 1,860, df = 1, p = 0,173)ne med dekleti in fanti (preizkus χ²; χ² = 0,285, df = 1, p = 0,594). Statistično značilne razlike pa so bile med učenci osmega in devetega razreda (preizkus χ2; χ2 = 5,323, df = 1, p = 0,021). Osmošolci so imeli večji delež (57,4 %) pravilnih odgovorov kot devetošolci (29,6 %). Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v četrtem razredu in leta 2019 v osmem razredu, je statistično značilna (preizkus χ2; χ2 = 25,405, df = 1, p ˂ 0,001). Leta 2019 so kot osmošolci slabše reševali nalogo (57,4 %) kot leta 2015 kot četrtošolci (100,0 %).

Razlika med odgovori, ki so jih dali učenci leta 2015 v petem razredu in leta 2019 v devetem razredu, je statistično značilna (preizkus χ2; χ² = 29,314, df = 1, p ˂ 0,001).

Leta 2015 so petošolci bolje reševali nalogo (100,0 %) kot leta 2019, ko je bil delež pravilnih odgovorov (29,6%).

5 RAZPRAVA

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je mogoče z izkustvenim učenjem na terenu pomembno izboljšati trajnost znanja, kot tudi zanimanje in odnos učencev v povezavi z vodo ter vodnimi viri v domačem okolju (Udin boršt). Obenem pa smo želeli preveriti tudi, ali na znanje učencev o vodi in na njihov odnos do vode vplivajo spremenljivke, kot so starost, spol in razred učencev. Tako je v naši raziskavi leta 2019 sodelovalo 79 učencev osmega in devetega razreda Osnovne šole Naklo, ki so predhodno že bili udeleženi v raziskavi profesorice mag. Špele Eržen (2016). Želeli smo preveriti vpliv izkustvenega učenja na terenskem delu, ki je bil za omenjene učence povsem drugačen način poučevanja, na njihovo znanje ter odnos do vode in vodnih virov v domačem okolju občine Naklo. V tem kontekstu je metoda izkustveno usmerjenega pouka tako ključna didaktična strategija, pri kateri je vir učenčevega znanja njegova lastna izkušnja. Nekoliko manjši delež teh učencev (46,8 %) je bil tako dodeljen eksperimentalni skupini, ki je raziskovala vodne vire v območju Udin boršta, torej je omenjena skupina doživela izkustveno učenje neposredno na terenu. Ena izmed pomembnih značilnosti izkustvenega pouka je tudi uporaba materialov za učenje, ki so pridobljeni iz narave. Predvsem rokovanje in delo z živimi organizmi iz naravnega okolja učencu omogočata oblikovanje in razvijanje pozitivnega odnosa do živega sveta. Ugotovljeno je bilo, da je znanje, ki ga učenci pridobijo z delom z živimi organizmi, dolgotrajnejše in bolj kakovostno, poudarja Urbančič (2012).

Odnos učencev smo preverili z anketnim vprašalnikom, njihovo znanje o vodi kot tudi trajnost pridobljenega znanja pa s preizkusom znanja. Zanimala nas je predvsem trajnost znanja o vodi po preteku štirih let. Z ugotovitvami raziskave smo dobili boljši vpogled v trajnost znanja o vodi in trajnost odnosa do vode pri učencih po izkustvenem učenju o vodi. Rezultati naše raziskave pomembno prispevajo k splošnemu razumevanju trajnosti znanja in trajnosti odnosa, usvojenih z izkustvenim učenjem.

Učenci naj bi tekom osnovnošolskega izobraževanja zares usvojili znanje o trajnostnih oblikah organizacije družbenega življenja, kamor sodi tudi znanje o varovanju okolja.

Le tako lahko razvijejo odgovornost in ohranjajo naravo ter pripomorejo k zagotavljanju trajnostno zasnovane družbe, poudarjata Krek in Metljak (2011) v Beli knjigi vzgoje in izobraževanja RS.

5.1 Odnos učencev do raziskave

Tako leta 2015 kot 2019 je bilo učencem nadpovprečno všeč sodelovanje v raziskavi.

Vendar so bili leta 2019 statistično značilno manj navdušeni nad tem, saj se je povprečna ocena zmanjšala s 3,7 na 3,4. V raziskavi leta 2019 pri trditvi »všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi« nismo našli statistično značilnih razlik ne med odgovori deklet in fantov, ne med odgovori osmošolcev in devetošolcev, ne med odgovori učencev eksperimentalne in kontrolne skupine.

Podobno je ugotovila tudi že Eržen (2016) leta 2015. Ugotovimo lahko, da je bilo učencem v obeh testiranih letih všeč sodelovati v takšni raziskavi.

V naši raziskavi leta 2019 se je anketni vprašalnik o vodi zdel učencem nadpovprečno razumljiv in podobno je bilo tudi leta 2015. Opazili pa smo, da so učenci leta 2019 bili nekoliko manj enotni v svojem mnenju, saj je bil standardni odklon leta 2019 višji (0,840) kot nekaj let poprej (0,712). Ko smo primerjali rezultate, nismo našli nobenih statistično pomembnih razlik med odgovori učencev ne glede na njihov spol, ne glede na razred in niti med spremenljivkama kontrolne in eksperimentalne skupine. Eržen (2016) pa je leta 2015 ugotovila, da je odnos učencev po izkustvenem učenju nekoliko boljši, saj so določene vsebine že poznali in jih poskušali doživeti v domačem okolju.

Dejavnosti v naravi namreč nudijo učencem možnost izkustvenega učenja, s tem pa vplivajo na samozavest in razvijajo okoljsko občutljivost, poudarjajo Barker idr. (2002).

Določene raziskave potrjujejo, da imajo učenci precej raje praktično delo kot klasično usmerjen pouk. A tudi pri izvedbi praktičnega dela je treba preveriti in ovrednotiti delo učencev, da se ne razvijajo napačne predstave (Abrahams, 2009). Kot je ugotovila že Eržen (2016), je v njeni prvotni raziskavi bilo zaznati več napačnih predstav predvsem o naravnih pojavih in vplivih človeka na okolje. Pri poučevanju z izkustvenim učenjem je ključna naloga pedagoga, da učencem pomaga, da v zavest prikličejo že obstoječa pojmovanja o obravnavani temi ter svoje lastne izkušnje, nato pa jih sooči z novimi in utemeljenimi znanstvenimi pojmi. Pedagog namreč učencem pomaga rekonstruirati napačna pojmovanja ter ozavestiti pravilna (Marentič-Požarnik idr., 2019). Pouk naravoslovja in biologije naj bi bil zanimiv za učence, saj načelno spodbuja k raziskovanju na resničnih primerih iz okolja kot tudi vsakodnevnih izkušnjah učenca, poudarjajo Skvarč idr. (2011).

5.2 Odnos učencev do vode

Trditve, s katerimi smo v naši raziskavi preverjali odnos anketiranih učencev do vode, smo razvrstili v štiri skupine glede na vsebino, in sicer: pouk, kakovost vode, naravni pojavi in vpliv človeka ter pomembno je. Zanimivo je bilo, da so se učenci nadpovprečno strinjali, da imajo radi obliko pouka na prostem in da zaradi praktičnega pouka v obliki terenskega dela sedaj bolj cenijo bližnjo naravo. Strinjali so se tudi, da lahko usvojeno znanje aplicirajo v svoje življenje. Povprečno so se strinjali s tem, da se v slovenskih šolah naučijo dovolj o ohranjanju in zaščiti vodnih virov. To kaže na zavedanje, da so nekaj tovrstnih vsebin tekom posameznih razredov obravnavali, a menijo, da še vedno premalo.

Največ vsebin v učnih načrtih za biološko izobraževanje, kjer se pojavlja ključna beseda »voda«, učenci spoznajo pri predmetu Naravoslovje in tehnika v petem razredu, to znanje pa se nadgradi kasneje še v sedmem razredu. Pri trditvah, povezanih s kakovostjo vode, so se učenci npr. nadpovprečno strinjali s tem, da imamo vsi ljudje pravico do čiste vode. Enotni so si bili, da je kakovost vode, ki priteče iz naših pip doma dobra in da imamo v Sloveniji čisto pitno vodo. Presenetila nas je ugotovitev, da so se učenci podpovprečno strinjali s tem, da je manj kot 1 % vode na Zemlji pitne (trditev A28), da imamo v Sloveniji vodo onesnaženo (A20) in da vode ne pijejo, ker nima nobenega okusa (A11).

V skupini trditev o naravnih pojavih in vplivu človeka so se učenci strinjali s tem, da so človekovi posegi v naravo pogosto nepremišljeni. Učenci se tudi zavedajo uničevalnih razsežnosti poplav in vpliva na domače okolje. Presenetilo pa nas je, da se podpovprečno strinjajo s tem, da jezera, reke in potoki niso povezani z morjem.

Načeloma bi to učenci morali razumeti, saj naj bi ravno te vsebine usvojili tekom predmeta Naravoslovje in tehnika v petem razredu. Operativni učni cilji, ki zajemajo to temo, so:

• ugotoviti razloge za stekanje tekoče vode proti morjem,

• pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico,

• razložiti pomen podtalnice kot vira pitne vode,

• utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog.

Učencem se v raziskavi leta 2019 zdi pomembno, da ohranimo naše vode čiste za bodoče generacije, naše otroke in vnuke in da zavarujemo kakovost voda.

Leta 2015 je imela večina učencev precej napačne predstave o naravnih pojavih, povezanih z vodo. Še več, zelo slabo so se zavedali antropogenega vpliva na okolje.

Učenci so sedaj pripravljeni spremeniti svoje vedenje in navade, da bi se izboljšala kakovost vode, in si vsak dan prizadevajo za zmanjšanje porabe vode. Medtem ko so bili leta 2015 drugačnega mnenja. Torej lahko sklepamo, da se je njihov odnos do vode precej spremenil na bolje. Dobljeni rezultati so v skladu z raziskavo Prokopa idr.

(2007), ki je pokazala pozitivnejše učinke terenskega dela v primerjavi s klasično obliko poučevanja, saj so učenci pridobili boljše zavedanje preko lastne izkušnje in tako ponotranjili, kako biti trajnostno naravnan in stremeti k spremembam v okolju. Menimo, da je odnos do vode pri učencih v eksperimentalni skupini (izkustveno učenje na terenu) bolj pozitiven kot pri učencih kontrolne skupine (klasični pouk v razredu).

Namreč, za usvajanje številnih učnih ciljev naravoslovnega izobraževanja je kot ena izmed bolj kakovostnih strategij dela izpostavljeno ravno terensko delo. Že kratke terenske dejavnosti imajo lahko velik vpliv na odnos in znanje učencev do naravoslovnih predmetov (Prokop idr., 2007).

Poleg tega nas je zanimalo, ali sta na odnos do vode vplivala spol in razred oz. starost učencev. Statistično značilne razlike med odgovori učencev glede na metodo dela ni bilo pri nobeni trditvi. Statistično značilne razlike med odgovori glede na spol so bile

In document TRAJNOST ZNANJA O VODI PO IZKUSTVENEM UČENJU V OSNOVNI ŠOLI (Strani 45-0)