2 PREGLED LITERATURE
2.6 UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO
Že Eržen (2016) je ugotovila, da se učenci tekom osnovnošolskega izobraževanja veliko učijo o vodi od samega začetka, torej od prvega razreda. Kasneje je več poudarka na vsebini o vodi v četrtem in petem razredu pri predmetu Naravoslovje in tehnika. Učenci se seznanijo s posebnimi značilnostmi vode kot kemijske spojine.
Spoznajo tudi njen cikel kroženja na planetu. Še posebej pomembne so teme o onesnaženosti vode ter oskrbi z njo, kjer je pomemben vidik človekov vpliv. Četudi se pedagogi trudijo za oživitev praktičnih metod dela, predvsem že omenjenih konkretnih izkušenj z vodnimi viri v domačem okolju, še vedno prevladuje klasični transmisijski model pouka. Najpogosteje navedeni razlogi za izbiro klasičnega dela v razredu so neusklajenost s kurikulumom, problem varnosti na terenu, prevelika poraba časa kot tudi preveliki stroški. V drugih državah prihajajo do podobnih sklepov (Barker idr., 2002;
Carrier idr., 2014). Učenci naj bi pri predmetih Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika ter Naravoslovje usvajali kompleksnejše cilje okoljske vzgoje. Tako naj bi se učitelj čim bolj oddaljil od tradicionalnega transmisijskega poučevanja, pri katerem se spoznanja zgolj prenašajo z učitelja na učence.
Eržen (2016) poudarja, da je treba uveljaviti transakcijsko pojmovanje pouka, pri katerem so pomembne interakcije med učiteljem in učencem. Obenem pa uporaba raznolikih metod in oblik dela vodi učence k samostojnem delu in reševanju problemov.
Okoljevarstvene vsebine so zastopane v devetletki že od prvega razreda dalje. Četudi je pojem vode v učnem načrtu obravnavan že zgodaj, je z okoljevarstvenega vidika to premalo (Eržen, 2016). Pri pouku Naravoslovja in tehnike v četrtem in petem razredu imajo učenci možnost naravo izkustveno doživljati. Učitelji lahko tako avtonomno načrtujejo, da učenci del pouka preživijo v realni naravni situaciji, npr. tako, da proučujejo material s preprostimi opazovalnimi pripomočki. Učenci tako lažje dosegajo učne cilje, ki so povezani s spoznavanjem naravnih procesov in pojavov. Učenci se lahko z izkustvenim učenjem seznanijo z nekaj naravnimi kot tudi umetnimi sistemi.
Neposredno tako, da v naravi opazujejo, kako so sestavljeni in kako delujejo. Ob tem z lastno izkušnjo ugotovijo, kako kompleksno so sistemi sestavljeni (Učni načrt naravoslovje in tehnika, 2011). Kasneje v šestem in sedmem razredu, učenci pri predmetu Naravoslovje predvsem z razvijanjem lastnih veščin eksperimentalnega dela in spretnosti spoznavanja raziskovalne metodologije pridobivajo še pomembno praktično znanje o naravoslovnih znanostih (Učni načrt naravoslovje, 2011). Tukaj je izkustveno učenje najbolj zastopano ravno pri učnih dejavnostih, kjer učenci pridobijo znanje z lastno izkušnjo z biološkim materialom, nato pa podatke ustrezno interpretirajo, jih povežejo s teorijo in podajo ustrezne sklepe. Pri pouku biologije v osmem in devetem razredu je predvideno, da učenci doživijo najmanj 20 % celotnega obsega predvidenih učnih ur v obliki eksperimentalnih metod dela in terenskega dela, pri čemer morajo biti zaradi večje učinkovitosti dela razdeljeni v manjše skupine. To je obvezen del programa pouka biologije, saj lahko s tem pri učencih spodbudimo razvijanje naravoslovno-matematičnih zmožnosti.
12
Poleg tega ima učitelj v skladu z učnim načrtom pravico, da za 20 % vsebine avtonomno odloča, kaj bo bolj ali manj poglobljeno obravnaval. Sem sodijo tudi teme o varovanju narave in okolja (Učni načrt biologija, 2011).
V Preglednici 1 so iz učnih načrtov za osnovno šolo od prvega do devetega razreda povzeti učni cilji, ki se tičejo bioloških vidikov vode (Učni načrt spoznavanje okolja, 2011; Učni načrt naravoslovje in tehnika, 2011; Učni načrt naravoslovje, 2011; Učni načrt biologija, 2011). Operativni učni cilji, povezani s tematiko vode, so zastopani v prvi triadi (1. − 3. razred) in drugi triadi (4. − 6. razred), medtem ko je v zadnji triadi ta tematika le v 7. razredu in zares malo vsebin nato še v 9. razredu.
Preglednica 1: Učni cilji o bioloških vidikih vode v slovenskih učnih načrtih za osnovno šolo od prvega do devetega razreda
UČNI NAČRT RAZRED OPERATIVNI UČNI CILJI SPOZNAVANJE
OKOLJA
1. Tematski sklop snovi:
- vedo, da obstajajo trdne snovi in tekočine Tematski sklop okoljska vzgoja:
- znajo opisati, kako sami in drugi delujejo na naravo - znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter urejanju okolja, v katerem živijo
SPOZNAVANJE OKOLJA
2. Tematski sklop snovi:
- razlikujejo različna agregatna stanja vode Tematski sklop živa bitja:
- vedo, da živali potrebujejo za življenje zlasti vodo, hrano in zrak
- znajo dokazati, da rastline potrebujejo za življenje zlasti zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo SPOZNAVANJE
OKOLJA
3. Tematski sklop snovi:
- spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda)
Tematski sklop živa bitja:
- vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje oddajajo - znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi
13
Tematski sklop okoljska vzgoja:
- poznajo
glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
4. Tema pojavi:
- znajo opisati pot vode od zajetja do pipe
- znajo prikazati, da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh
- znajo poimenovati in opisati porabnike vode - znajo ugotoviti lastnosti vode za pitje in pojasniti nevarnost pitja onesnažene vode
- znajo pojasniti
pomen sklenjenega cevja centralnega ogrevanja ter vode, ki v njem kroži in prenaša toploto
- znajo dokazati, da tekoča voda lahko kaj poganja NARAVOLSOVJE
IN TEHNIKA
5. Tema snovi v naravi−VODA:
- znajo opisati agregatna stanja vode in pojasniti
- razložiti pomen podtalnice kot vira pitne vode - utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog
- prepoznati in opisati onesnaževalce površinskih voda in podtalnice ter pojasniti posledice onesnaževanja
- utemeljiti pomen varovanja vode
- prikazati, da se v vodi lahko raztapljajo samo določene snovi, nekatere pa le v omejenih količinah Tema pojavi:
- znajo ugotoviti, da se voda segreva, ko vpija sončno svetlobo
Tema živa bitja:
- znajo dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode, in utemeljiti pomen vode za življenje
14
- prikazati, da je voda sestavina večine živil in pijač - razložiti in dokazati, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem
- opisati in dokazati pot vode v kopenski rastlini od črpanja iz zemlje do izhlapevanja
- razložiti, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu - razložiti, da v rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida nastaja hrana (organske snovi) in se izloča kisik, ter da sta za ta proces (fotosintezo) potrebna še sončna svetloba kot vir energije in klorofil
NARAVOSLOVJE 6. Vsebinski sklop živa narava:
- spoznajo, zakaj imajo rastline dva transportna
Vsebinski sklop vplivi človeka na okolje:
- spoznajo, da moramo pri vrednotenju učinkovitosti in posledic izkoriščanja naravnih virov upoštevati poleg ekonomskih tudi okoljske kriterije (npr.
onesnaževanje ozračja, toplotno onesnaževanje voda zaradi jedrskih elektrarn, posledic zajezitev) NARAVOSLOVJE 7. Vsebinski sklop snovi:
- razlikujejo med vrstami oz. viri voda v naravi, glede na to, kaj je v njih raztopljeno (deževnica, studenčnica, podtalnica, morska voda, mineralna voda)
- razumejo pojem trdota vode in pomen mehčanja vode
- razumejo povezavo med trdoto vode in penjenjem milnice
Vsebinski sklop energija:
- spoznajo in primerjajo valovanje na vrvi, dolgi vzmeti, na vodni gladini
- spoznajo, da sta zvok in svetloba valovanji in ugotavljajo podobnosti z valovanjem na vodni gladini
15
Vsebinski sklop živa narava:
- primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd, naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistem)
- spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava prsti
- spoznajo vplive in posledice gnojenja v kmetijstvu ter uporabe pesticidov (npr. herbicidi, insekticidi) na onesnaženje podtalnice
- spoznajo, da se zaradi naravnih vzrokov (npr.
poplave, vulkani) in človekovih dejavnosti lahko v vodi, zraku in tleh poveča vsebnost snovi (onesnaževalcev), ki škodljivo vplivajo na organizme in s tem rušijo naravno ravnovesje
- spoznajo glavne vzroke onesnaževanja (površinskih voda, podtalnice, zraka in prsti), ključne onesnaževalce, posledice njihovega delovanja na organizme in okolje ter načine in ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja - spoznajo vplive različnih vrst prometa in komunikacije na okolje (onesnaževanje zraka, vode in prsti) in organizme (hrup)
- spoznajo vzroke za povečevanje emisij plinov (ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi) in s tem povezanim prekomernim segrevanjem ozračja (povečan učinek tople grede), ki se odraža na spreminjanju podnebja in na kopenskih in vodnih ekosistemih
BIOLOGIJA 8. /
BIOLOGIJ 9. Tema kemija živih sistemov:
- spoznajo, da organizmi vsebujejo različne molekule, od majhnih (voda, soli) do zelo velikih (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, DNA) Tema vpliv človeka na naravo in okolje:
- spoznajo, da trajnostni razvoj zahteva vzpostavitev standardov za spremljanje sprememb v tleh, vodah in ozračju ter ukrepov za preprečevanje škodljivih sprememb
16
3 MATERIAL IN METODE DELA
V magistrskem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop.