Šolo v naravi smo izvedli v tednu od 11. do 15. septembra 2013 v Kranjski Gori, vodja dejavnosti je bil Darjan Geohelli. Prisotni so bili vsi prijavljeni učenci, razen enega učenca, ki je zaradi športnih obveznosti ostal doma, ter predvideni spremljevalci.
Prvi dan nas je pot vodila po Gorenjski. Obiskali smo Gorenjski muzej v Kranju, Prešernov gaj, Vrbo, Doslovče in Breznico, nato pa prispeli v Kranjsko Goro.
Naslednje jutro smo se podali na Martuljške slapove in izvedli še geografsko – orientacijsko delavnico. Popoldan smo uspešno izvedli interaktivno in filmsko delavnico, v katero smo vključili vso generacijo. Učenci so uživali v kreiranju filmske zgodbe, ki je letos posneta v notranjosti depandanse Nika. Sledila je okrogla miza pod vodstvom Erika Vidmarja, ki nas je poleg strokovnosti še vse do solz nasmejal.
Večer smo zaključili v vedrem vzdušju plesa, petja in ogledu filma. V četrtek smo po zajtrku izvedli tri delavnice in se po kosilu odpravili na orientacijski tek. Po večerji smo organizirali družabni večer z dvema točkama: podelitev nagrad najboljšim na orientacijskem teku ter premierno projekcijo filma, ki ga je posnela filmska delavnica.
Večer nam je fantastično uspel.
Zadnji dan smo obiskali podružnico Mauthausna na Podljubelju ter se sprehodili po prekrasni Dovžanovi soteski.
3. 14 Zaključne ekskurzije za učence
Organiziramo jih za vse učence razredne in predmetne stopnje. V šolskem letu 2012/13 so si naši učenci na zaključnih ekskurzijah ogledali:
1. razred ………. Grad Turjak 2. razred ………. Ljubljana 3. razred ………. Ljubljana 4. razred ………..Ljubljana
5. razred ……….Postojnska jama, Predjamski grad
6. razred ……….Razkrižje, Moravske toplice, kopanje Treme 3000 7. razred ………..Trst, Koper
8. razred ………..Rogatec, Olimje, Podčetrtek 9. razred ………..Gardaland
Zaključne ekskurzije na predmetni stopnji organiziramo tako, da je dopoldan namenjen ogledom, ob 13. uri kosilo, nato pa rekreacija (plavanje).
Pri zaključni ekskurziji (ker imamo vključenih več vstopnin, bazen in kosilo) zmanjšamo dejanski znesek ekskurzija za prispevek s strani MŠZŠ, s čimer seznanimo starše na obvestilu o dejavnosti.
3. 15 Bralna značka in bralni projekti 3. 15. 1 Cankarjeva bralna značka
Bralna značka je oblika dejavnosti, pri kateri učenci razvijajo recepcijske sposobnosti (identificirajo se s književno osebo, ločijo glavne in stranske književne osebe, doživljajo in prepoznavajo književno perspektivo, spoznavajo književne zvrsti in vrste).
V šolskem l. 2012/2013 je za bralno značko bralo 214 učencev, kar pomeni 67,5%
vseh učencev. Število bralcev se zmanjšuje zlasti na predmetni stopnji.
Število bralcev po razredih:
Razred Število
bralcev Odstotek
1. 43 93%
2. 38 97%
3. 29 78%
4. 27 75%
5. 27 100%
6. 12 43%
7. 19 46%
8. 10 27%
9. 6 23%
Učenci so bili za trud nagrajeni:
Razred Nagrada
1. mapa in priznanje
2. priznanje
3. priznanje
4. mapa in priznanje
5. priznanje
6. priznanje
7. mapa in priznanje
8. priznanje
9. priznanje za zlatega bralca in knjiga
Društvo Bralna značka Slovenije- ZPMS je pripravilo projekt Zlati bralec. Vsak učenec je prejel knjigo Saše Vergi Naročje kamenčkov in spominsko priznanje. ZPMS se najlepše zahvaljujemo za podarjene knjige.
Za nakup gradiva smo porabili: 86 €.
3. 15. 2 Angleška bralna značka
Angleška bralna značka EPI Reading Badge na šoli poteka že vrsto let. Učenci morajo prebrati nekaj poenostavljenih knjig v angleščini: v 4. razredu tri, v 5. razredu štiri in od 6. do 9. razreda pet knjig, ki so prilagojene njihovemu jezikovnemu znanju. Otroci radi sodelujejo, saj so knjige večinoma zanimivo branje ter dobra jezikovna izkušnja.
Letošnje šolsko leto je na šoli sodelovalo 102 učenk in učencev, ki so osvojili 33 zlatih, 53 srebrnih in 16 priznanj za sodelovanje.
Angleško bralno značko sta vodili Helena Svete Hladnik in Tanja Plohl.
3. 15. 3 Nemška bralna značka
Na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica se je v šol. letu 2012/2013 ponovno izvajalo tekmovanje EPI LESEPREIS oz. tekmovanje iz nemške bralne značke za osnovnošolce, ki ga že vrsto let organizira Založba DZS. Ker se učenci in učenke nemškega jezika učijo v sklopu izbirnega predmeta v 7., 8., in 9. razredu, tekmovanje pa je namenjeno primarno učencem, ki se nemščine učijo kot prvega tujega jezika, je mentorica v posvetovanju z založbo DZS nivo tekmovanja ustrezno prilagodila znanju učencev tako, da so se učenci 7. razreda preizkusili iz tekmovalnih pol za 5. razred, učenci 8. razreda so prejeli pole za 6. razred, učenci 9. razreda pa tiste za 7. razred.
Tekmovanje je izbirno, udeležilo se ga je 24 učenk in učencev, od tega je kar 6 učenk in učencev prejelo zlato priznanje, 14 je bilo srebrnih priznanj, ostali pa so prejeli priznanje za sodelovanje.
Knjige za EPI LESEPREIS so učenci po navodilih mentorice doma najprej temeljito prebrali in razčlenili dogajanja po poglavjih, nato pa so sledile še »urice za interpretacijo«. Pri teh urah so se učenci pod vodstvom mentorice pogovarjali o tematiki, razložili so vse neznane besede, izdelali so miselne vzorce za boljše razumevanje vsebine, podajali so lastna mnenja itd.
Mentorica Sara Malečkar je z rezultatom zadovoljna in meni, da bi bilo, glede na zanimanje učencev za branje v nemščini, vsekakor dobro, če bi se nemška bralna značka na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica izvajala tudi v nadaljnje.
3. 15. 4 Eko bralna značka
V šolskem letu 2012-2013 je pod vodstvom mentorice Vesne Janežič potekal krožek Eko bralna značka za učence 1. in 2. razreda. Krožka so se udeležili štirje učenci.
Ob srečanjih smo prebirali zanimive pravljice z ekološko tematiko, o prebranem smo se pogovarjali, reševali didaktične naloge ter ustvarjali. Obravnavali smo teme:
ločevanje odpadkov, varčevanje energije in vode, zdrava prehrana in medosebni odnosi. Cilj krožka je bil dosežen, saj so učenci z veseljem hodili. Naučili so se razmišljati in živeti eko – tako z dejanji kot z obnašanjem. Z učenci smo se pogovarjali in igrali igrice o odnosih in čutenjih. Zelo radi so zaigrali igrico po knjigi Tanje Kokalj: Zelena jopica. Sodelovali so pri pogovorih in didaktičnih nalogah, ki so jih realizirali v domačem okolju. Kot so skrb za recikliranje, pomoč doma v gospodinjstvu ali okoli hiše. Predvsem pa so razvijali odgovornost in skrb za sošolce in prijatelje. Tako se je spodbudilo zanimanje učencev za tematiko tolerance, prijateljstva in pomoči ljudem, ki so pomoči potrebni (zbiranje zamaškov) ali pomoč sošolcu pri nalogi.
3. 15. 5 Rastem s knjigo
V letošnjem šol. l. smo se že sedmič vključili v projekt Rastem s knjigo, ki ga pripravlja Javna agencija za knjigo RS. Uradno se projekt prične 8. 9. na mednarodni dan pismenosti. Projekt je namenjen slovenskim sedmošolcem z namenom, da bi bolje spoznali slovensko leposlovje. V šol. l. 2012/2013 je vsak sedmošolec prejel knjigo Tadeja Goloba Zlati zob. Vodja projekta je bila Metka Pristavec-Repar.
Projekt izvajajo splošne knjižnice, pri nas je to Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik, Učenci so knjižnico pod vodstvom Metke Pristavec-Repar v okviru pouka tudi obiskali, spoznali njeno delovanje in prejeli knjigo.
V projektu smo sodelovale: Miriam Svete, Simona Stražišar, Božena Molek in Metka Pristavec-Repar
Cilji projekta so:
o Predstaviti učencem pomen branja (branje kot vir informacij in znanj, branje za zabavo in užitek).
o Predstaviti učencem splošno knjižnico in jih spodbuditi k samostojnemu obiskovanju le-te.
o Spodbuditi večje sodelovanje med splošnimi knjižnicami ter šolami.
o Promovirati vrhunske slovenske mladinske avtorje.
o Podpreti razvoj knjižne produkcije za mladino.
Projekt smo realizirali 4. 12. in 11. 12. 2012 v dogovoru s šolsko in krajevno knjižnico.
Sedmošolci so obiskali Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik. Seznanili so se z zgodovino knjižnice in spoznali vrsto knjižnic. Informirani so bili o vrsti gradiva, ki ga knjižnica ima, spoznali so sistem postavitve knjig v knjižnici.
V drugem delu pa so se seznanili s COBISS sistemom, iskali so gradivo v lokalnem in vzajemnem katalogu. Po skupinah so reševali učni list.
V šolski knjižnici pa so spoznavali življenje in delo Tadeja Goloba in raziskovali tematiko v knjigi Zlati zob (delo s priročniki). Delo je potekalo v dvojicah.
Pri uri slovenščine so napisali kratko poročilo, pregledali smo rešitve učnih listov.
Knjigo so učenci v mesecu dni prebrali za domače branje. V obliki skupinskega dela
so odgovarjali na vprašanja. 15. 2. smo z delom zaključili in ocenili učenčeve izdelke.
Poročilo je bilo oddano pomočnici ravnatelja, hrani se tudi v mapi družboslovnega aktiva in aktiva slovenistk.
3. 16 Šolski projekti
3. 16. 1 Shema šolskega sadja
V šolskem letu 2012/13 smo na šoli nadaljevali s projektom Shema šolskega sadja.
To je ukrep, ki ga je podprla Evropska skupnost z namenom pospeševanja porabe sadja in zelenjave v prehrani učencev. V šoli smo v ta namen izvedli 35 razdelitev svežega sadja. Sadje smo razdeljevali 1x tedensko ob sredah pred 1. šolsko uro.
Vodja projekta je bil Simon Lukan. V celem šolskem letu smo razdelili 533 kg jabolk, 172 kg mandarin, 150 kg hrušk, 64 kg češenj, 55 kg jagod, 38 kg sliv, 30 kg lešnikov, 28 kg orehov, 25 kg kakija in 18 kg marelic. Učenci so sheme šolskega sadja že vajeni in jo dobro sprejemajo.
V okviru izobraževanja so učenci po razredih izdelovali predstavitve za EKO kotiček. V letošnjem šolskem letu smo predstavili naslednje vrste zelenjave: kolerabica, repa, zelje, korenje, cvetača, kumare, redkvica, šparglji, paradižnik.
3. 16. 2 Tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk (od letos dalje se imenuje DAN SLOVENSKE HRANE) smo imeli v petek, 16. 11. 2012. S tem smo se pridružili slovenskim osnovnim šolam in vrtcem. zaradi krize smo letos sami nabavili mleko, maslo, med, kruh in jabolka.
Poleg zajtrka smo izvedli dodatne dejavnosti. Na predmetni stopnji smo v vseh razredih namenili vsaj eno šolsko uro pouka gospodinjstva, naravoslovna in biologije pomenu zajtrka v prehrani, pomenu čebel v kmetijstvu. Na razredni stopnji pa so si ogledali kratek film z naslovom Od čebele do medu. Otroke v vrtcu so ta dan obiskali borovniški čebelarji in jim podrobneje predstavili pomen medu v prehrani. Vodja:
Simon Lukan.
3. 16. 3 Comenius
Naš projekt Active Citizenship through Fairy Content Tales (Aktivno državljanstvo skozi pravljično obarvane zgodbe) se končuje. Zadnje, zaključno srečanje, so pripravili naši partnerji iz Romunije. Tam, kjer smo projekt začeli, smo ga tudi končali.
Težko je povzeti vse, kar smo v teh dveh letih naredili in kaj nam je najbolj ostalo v spominu. Zagotovo vsa srečanja v Sloveniji, Romuniji, Turčiji in Španiji, saj nič ne more nadomestiti tistega osebnega, pristnega stika. V dveh letih se je pripravilo kar nekaj dramskih uprizoritev, zapelo veliko pesmi, zaplesalo veliko plesov, izvedli smo tudi prireditev Comeniusovi junaki, izdelali smo potovalne škatle, polne voščilnic, koledarjev, majhnih pozornosti, ki so jih izdelali otroci, učenci, učiteljice, vzgojiteljice.
Nekatere izmed dejavnosti so bile v sliki in besedi predstavljene v Comenius kotičkih v šoli in v vrtcu ter na spletni strani šole in vrtca. Ob zaključku projekta smo pripravili tudi knjižico oz. delovni zvezek z vajami (na temo moralnih vrednot), knjigo, ki vsebuje vse obravnavane pravljice, pripovedke in legende iz vseh štirih držav, ter DVD, ki vsebuje vse aktivnosti, ki so se odvile.
Projekt je bil zelo uspešen in pustil je poseben vtis pri učiteljih, vzgojiteljih, otrocih, učencih, družinah gostiteljicah. Koordinatorica projekta na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je bila Tanja Plohl.
3. 16. 4 Dobimo se na postaji
Pri projektu Dobimo se na postaji je sodelovalo 17 učencev 4. b razreda, vodja dejavnosti je bila Dajana Jovanovič. V zadnjem tednu aprila 2013 so učenci pod učiteljičinim vodstvom odšli na krajši ogled varnih in nevarnih predelov v bližnji okolici šole. Vsi učenci so bili oblečeni v odsevne jopiče, saj smo želeli preveriti varnost, opaznost in pravočasno vidljivost voznikov do pešcev. Tako so učenci samostojno in na konkretnih prometnih situacijah opazovali, opazili in posledično tudi podali predloge za izboljšanje njihove varnosti kot pešce. Nato so nekateri izdelali načrt obstoječega stanja v njihovi bližnji okolici doma s predlogi za spremembe oz.
izboljšanje. Predloge so zapisali v obliki svojih opažanj. Za bližnjo okolico šole so izdelali tudi načrt varnih in nevarnih poti. Ko so po opravljenih nalogah, pregledih, opažanjih in podaji mnenj želeli narediti povzetek oz. evalvacijo obstoječih stanj, smo ugotovili, da:
- v vsaki vasi množično primanjkuje pločnikov,
- v veliko predelih same Borovnice ni varnih poti in nujno potrebnih prehodov, - je veliko ulic preozkih za varno srečanje vozil,
- je premalo prometnih znakov, ki bi omejevala in dovoljevala najvišjo hitrost, - vozniki zelo radi “sekajo” ovinke,
- je veliko nepreglednih ovinkov brez dodanih zrcal,
- so ceste speljane tako, da v veliko primerih onemogočajo širitev vozišč in postavitev pločnikov,
- so cestne bankine neurejene in luknje globoke tudi do 20 cm in da posledično vozniki raje vozijo po sredini vozišč in tako ogrožajo svojo in tujo varnost, - drevesa (smreka) ovirajo vidljivost in preglednost pri ovinkih (potrebno bi jih
bilo odstraniti).
Vsi učenci, ki so pisali pisma ali izdelovali načrte obstoječih stanj, so prišli do skupnih zaključkov, in sicer takšnih, da bi bilo smiselno urediti vaške ceste na način, kjer bo varnost otrok in pešcev nasploh prioriteta. Kot prvi pozitivni odziv župana občine je postavitev dodatne ležeče grbine pred šolo, postavitev oz. izris dveh novih prehodov za pešce pred šolo, dvig pločnika iz 5 cm na 10–12 cm (Ljubljanska cesta, Paplerjeva ulica) in postavitev nove grbine v bližnji okolici šole (postavili so jo 28. 5. 2013). V dolgoročnem načrtu je še izris enosmerne kolesarske proge od Brega proti Borovnici (dolga okoli 3 km) in nato naprej proti Vrhniki (dolga dobrih 4 km). Za dodatno varnost je postavljen tudi senzor za preverjanje hitrosti. Le-tega spretno postavljajo in premikajo na področja, kjer se pojavijo oz. kažejo možnosti večje prekoračitve hitrosti.
3. 16. 5 Ekološki projekt
V šolskem letu 2012/2013 je na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica potekal ekološki projekt, v katerega so bili vključeni vsi učenci, učitelji, strokovni delavci in tehniško osebje šole. Namen projekta je bil ozaveščanje in izobraževanje o pomenu ekologije v našem vsakdanu. Na ta način naj bi dvignili zavest o pomenu skrbi za človeka in njegovo zdravje in ohranjanju okolja in narave. Vodji projekta sta bili Janja Kavčič in Mateja Praprotnik Lesjak.
Aktivnosti so potekale skozi vse leto, največ dogodkov pa je bilo strnjenih v ekološkem dnevu, ki je potekal 22. 4. 2013. Celoletne aktivnosti so bile: urejanje ekokotička na temo zelenjava, zbiranje rabljenih kartuš, tonerjev, baterij in telefonov, zbiranje zamaškov za društvo Vesele nogice, ločeno zbiranje odpadkov, skrb za šolski sadovnjak, eko bralna značka, priprava zdrave hrane, shema šolskega sadja. Izvedli smo tudi tradicionalni slovenski zajtrk z lokalno ekološko pridelanim sadjem. Izvedli smo tudi dve akciji zbiranja starega papirja ter ogled E-transformeja, s prikazom recikliranja malih gospodinjskih aparatov.
3. 16. 6 Čebelica Braja
V tem šolskem letu je na naši šoli potekal bralni projekt ČEBELICA BRAJA. V projektu so sodelovali učenci prvih, drugih ter tretjih razredov pod mentorstvom razredničark: Mateje Praprotnik Lesjak, Barbare Skopec Černigoj, Nataše Strah, Slavke Suhadolnik, Marinke Šivec, Vesne Strašek ter Polone Kohne, Slađane Zvizdalo.
Vodja projekta je bila Vesna Strašek.
Razredničarke so izvajale projekt na različne načine, na različnih zahtevnostnih nivojih.
V 1. a razredu so pri učiteljici Mateji Praprotnik Lesjak v bralnem projektu sodelovali vsi učenci. Učiteljica je bralni projekt predstavila tudi staršem na roditeljskem sestanku. Sodelovanje učencev je bilo prostovoljno. Zadane naloge so le- ti vestno in ustvarjalno opravili. Učenci so skupaj s starši prebirali zgodbice, pravljice, pesmice in se pogovarjali o vsebini prebranega. Učenci so nato v šoli s svojimi besedami pripovedovali prebrano besedilo in povedali svoje mnenje o njem.
Prebirali so naslednje:
-Pravljica iz Benečije: Lisica in jež - Slovenska ljudska: Jež in lisica - M.Košuta: Kje stanuješ, mala miška?
- Češka ljudska: Košek, lonček in omelo - A. Štefan: Tri jabolka tri repice
- T. Arhar: Medved
V 1. b razredu so pri učiteljici Barbari Skopec Černigoj v bralnem projektu sodelovali vsi učenci. Sodelovala je tudi učiteljica Nataša Strah. Učiteljica je bralni projekt predstavila tudi staršem na roditeljskem sestanku. Sodelovanje učencev je bilo prostovoljno. Zadane naloge so le- ti vestno in ustvarjalno opravili. Učenci so skupaj s starši prebirali zgodbice, pravljice, pesmice in se pogovarjali o vsebini prebranega.
Učenci so nato v šoli s svojimi besedami pripovedovali prebrano besedilo in povedali svoje mnenje o njem.
Prebirali so naslednje:
-Pravljica iz Benečije: Lisica in jež - Slovenska ljudska: Jež in lisica - M.Košuta: Kje stanuješ, mala miška?
- Češka ljudska: Košek, lonček in omelo - A. Štefan: Tri jabolka tri repice
- T. Arhar: Medved
V 2. a razredu so pri učiteljici Slavki Suhadolnik sodelovali vsi učenci. Vsi so projekt uspešno zaključili in prejeli pohvale. Od meseca decembra dalje so samostojno prebrali od pet do šest knjig, ki so jih izbirali po lastni presoji. Brali so različne slikanice. Za vsako prebrano knjigo so v zvezek narisali ilustracijo in zapisali naslov knjige. Vsebino knjige so povedali po pouku.
V 2. b razredu je pri učiteljici Marinki Šivec v projektu sodelovalo 13 učencev.
Sodelovanje je bilo prostovoljno, starši so se strinjali, da njihov otrok sodeluje v projektu. Učenci so brali umetnostna besedila, jih ustno obnavljali, ilustrirali, pripovedovali svoje mnenje o besedilih. Za vsako opravljeno nalogo je učenec v brezčrtnem zvezku narisal ilustracijo, napisal naslov in avtorja prebrane knjige. Nato je dobil zaznamek in datum, da je nalogo opravil. Vsak učenec, ki je opravil naloge v projektu, je dobil priznanje. Učenci so opravljali naloge po pouku.
V 3. a razredu je učiteljica Vesna Strašek staršem na roditeljskem sestanku predstavila projekt ter jim posredovala predloge, kako otroku pomagati pri branju. V okviru pouka je skupaj z učenci izdelala razredni čebelnjak, kjer so zbirali čebelice za prebrane knjige, oblikovali so tudi naslovnico in dnevnik branja ter izdelali kazalko. Vsi učenci so sodelovali prostovoljno in količina prebranih knjig je bila odvisna od posameznika. Navodila za delo so vsi učenci pravočasno prejeli ter jih prilepili v dnevnik branja. Ustvarjali so v več zahtevnostnih nivojih: učenci so ilustrirali zgodbo, narisali glavnega junaka, vsebino zgodbe je sošolcem predstavila lutka, zapisali so svoje mnenje o knjigi, napisali drugačen zaključek zgodbe, opisali
najljubše osebe ali dogodke. V učilnici so oblikovali razredno knjižnico. Projekt se je zaključil s čajanko, kjer so se skupaj pogovorili o projektu, nato pa je učiteljica učencem prebrala krajšo zgodbo. Skupaj so ugotovili, da so učenci zelo pridno brali, saj so prebrali kar 228 knjig. Bistven dosežek pa se je kazal v tem, da so učenci radi posegali po knjigah v razredni knjižnici tudi v svojem prostem času in da so začeli z veseljem posegati po knjigah tudi tisti učenci, ki prej niso radi brali. Vi učenci so ob zaključku projekta dobilo pohvalo.
V 3. b razredu so pri učiteljici Slađani Zvizdalo ter kasneje pri učiteljici Poloni Kohne sodelovali vsi učenci. Učiteljica je staršem na roditeljskem sestanku predstavila projekt ter jim posredovala predloge, kako otroku pomagati pri branju. V okviru pouka je skupaj z učenci izdelala razredni čebelnjak, kjer so zbirali čebelice za prebrane knjige, oblikovali so tudi naslovnico in dnevnik branja ter izdelali kazalko.
Učenci so doma knjigo prebrali, potem pa so jo predstavili v različnih oblikah:
ilustracija vsebine, zapis obnove, zapis, kaj jim je bilo najbolj všeč, risanje najljubšega junaka, pripovedovanje vsebine pred razredom ali mentorjem. Najbolj dragocena je bila predstavitev pred razredom, ko je vsebino prebrane knjige pripovedovala lutka čebelica Braja.
3. 16. 7 Bralna pismenost
V sodelovanju OPB 2 in knjižnice je potekal v šolskem letu 2012 – 2013 projekt Bralna pismenost za učence 2. razreda.
Namen in osnovni motiv bralnih uric je bilo učence motivirati za branje, jih spodbujati h kritičnem razmisleku ob besedilu. Učenci so razvijali različne bralne strategije ter prepoznavali kritična branja in mišljenja. Mentorica Vesna Janežič si je prizadevala, da bi učenci postali bralci za vse življenje.
3. 17 Raziskovalna dejavnost učencev
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) vsako leto organizira srečanje mladih raziskovalcev, kjer lahko sodeluje vsakdo, ki ima željo po raziskovanju in odkrivanju novega. Raziskovalne naloge so lahko iz različnih področij. V šolskem letu 2012/2013 je na naši šoli pod mojim mentorstvom na področju Geografija in geologija nastala raziskovalna naloga Ane Ivančič z naslovom Kmetijstvo v Borovnici – z borovnicami ali brez?
Prva preizkušnja je čakala našo raziskovalko 9. aprila na regijskem srečanju, ki je potekalo na OŠ Notranjski odred v Cerknici. Na srečanju se je za mesto na državnem srečanju potegovalo enajst raziskovalnih nalog. Od tega jih je bilo predlagano za uvrstitev na državno srečanje sedem raziskovalnih nalog, med drugim tudi Anina.
Na sedežu Zveze za tehnično kulturo Slovenije po končanih regijskih tekmovanjih pregledajo vse prispele raziskovalne naloge in se na podlagi še strožjih kriterijev odločijo, koliko in katere raziskovalne naloge bodo uvrstili na državno srečanje. Od predlaganih sedmih raziskovalnih nalog iz Notranjske regije so na državni nivo povabili samo tri, od tega tudi Anino.
Državno srečanje, kamor so povabili iz cele Slovenije samo šest raziskovalnih nalog iz področja Geografija in geologija, je potekalo 20. maja v Murski Soboti. Naša mlada raziskovalka je zelo uspešno predstavila svojo raziskovalno nalogo in tudi uspešno odgovarjala na vprašanja strokovne komisije. Za svojo raziskovalno nalogo je prejela SREBRNO PRIZNANJE, za kar ji iskreno čestitam. Mentorica: Tanja Plohl.
3. 18 Prireditve
3. 18. 1 Prvi šolski dan za prvošolce
V ponedeljek, 3. septembra 2012, so se zopet odprla šolska vrata. V OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica, je letos v šolske klopi sedlo 46 prvošolcev. Razredničarki prvih razredov Mateja Praprotnik in Barbara Skopec Černigoj ter 2. strokovna delavka Nataša Strah smo prvošolce pričakale v večnamenskem prostoru. Po sprejemu je sledil uvodni pozdrav ravnateljice Nataše Lipovšek- Hrga. Po končanem govoru je sledila predstava Zaljubljeni zmaj v izvedbi Mavričnega gledališča. Po predstavi je nekaj besed spregovoril župan Andrej Ocepek in vsem skupaj zaželel uspešen začetek šolanja ter otrokom podaril »kresničke« za varno pot. Na obisku je bila tudi ekipa Radia 1, ki je prvošolce obdarila z majčkami, zvezki in urniki. Ravnateljica je otrokom in staršem predstavila učiteljice, ki bodo skrbele za prvošolce. To so učiteljice Mateja Praprotnik Lesjak, Polona Kohne, Barbara Skopec Černigoj, Nataša Strah, Maja Rupnik in Zala Rupnik. Po končani predstavi sva razredničarki in vzgojiteljica odpeljali prvošolce v učilnice, kjer so se posladkali s tortico in sokom.
Starši pa so ostali v večnamenskem prostoru, kjer jim je ravnateljica posredovala še nekaj informacij posredovala še nekaj informacij za uspešen pričetek šolskega leta.
Starši so otroke prevzeli v učilnici, prvi šolski dan za prvošolce se je zaključil ob 11.
30 uri. Vodja 1. šolskega dne je bila Barbara Skopec Černigoj.
3. 18. 2 Jesenska tržnica
Jesenska tržnica je bila izvedena 24. 10. 2012. Razdeljena je bila na dva dela: en del so bile stojnice z izdelki učencev na temo živali, drugi del sta bili delavnici, kjer so učenci izdelovali živalice iz kostanja in pogrinjke. Prireditev je povezovala učenka iz 9.
razreda. Glasbena pripravljalnica je pod vodstvom učiteljice Barbare Skopec Černigoj program popestrila z dvema pesmicama. Tržnica je potekala od 17. do 18. ure. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki smo vsem učencem razredne stopnje, 11. 12. 2012 omogočili ogled igrice Jelenček Rudolf praznuje božič (vodja Sabina Ferbežar).
3. 18. 3 Comeniusovi junaki
V četrtek, 29.11.2012, smo na šoli v okviru projekta Comenius, ki pri nas poteka že drugo leto, pripravili prireditev z naslovom Comeniusovi junaki. Svoje delo in rezultate ustvarjanja so otroci iz vrtca in učenci pokazali na prireditvi. Vrtec se nam je predstavil z zborčkom, ki nam je zapel dve pesmi, in s skupino Žogice, ki nam je zaplesala ples Janko in Metka. Naši prvošolci so nam zapeli dve pesmi o junakih, drugošolci pa so nam zaupali svoje misli o tem, kdo je junak. Sledila je dramska uprizoritev Pika Nogavička v cirkusu. Četrtošolci in petošolci so nastopili z lastnimi pesnitvami in zgodbicami o junakih. Sedmošolci in devetošolci so nam predstavili dopisovanje s Turki in Romuni. Prireditev je bila izredno zanimiva in pestra. Vodja dejavnosti je bila Tanja Plohl.
3. 18. 4 Božično-novoletni koncert
Organizacijo in izvedbo koncerta je v šolskem letu 2012/13 prevzela Sara Malečkar.
V sredo, 19. 12. 2012, je tudi na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca zavladalo popolno božično vzdušje, saj smo se, kakor vsako leto, tudi tokrat precej potrudili in vsem gledalcem ponudili veliko prijetnega za uho in oko. Prireditev je brezhibno povezoval voditeljski par, učenka Ana Ivančič in učenec Žiga Trček, za skrbno izbrane pesmice